Po fantastičnem plezanju po granitnih pokah v Courmayeurju je bila najbolj logična izbira v naših hribih smer z raztežajem, ki so ga predhodniki opisali z besedami: odlična poka, ki ponuja vse od off-widtha do hand-jama. S Klemnom sva se tako podala v Debelo peč v smer Bergant-Manfreda. Po dostopu po Jesih-Potočnik sva do sredine smeri (do macesna) potegnila tri raztežaje. Ta del je bil vsekakor daleč od uživaškega, saj poteka po izredno krušljivem svetu, kjer se ti ob majhni nepozornosti lahko hitro zamaje tako roka kot noga. Od macesna dalje se kakovost skale popolnoma spremeni. To je to! Ta prava debelopeška skala. Tu sva pa uživala. Izredna poka, ki ponuja odlične možnosti varovanja, pa še naučeni fist-jam sva lahko uporabila 😃. Sledi dobro opremljen detajl čez previs in lepo poplezavanje do vrha. Sestopila sva po lovski poti do pod stene.
Naslednja smer, ki sem jo imela dolgo na seznamu želja je bila JLA v Šitah. Pa sva šli z mami pogledat, če se je kaj spremenila od zadnjič, ko sta jo splezala z atijem💪. Smer je nora, z izjemo prvega podrtega raztežaja. Pa saj kako pravijo, slab začetek, dober konec 😃. Smer je res konstantna, se dobro naplezaš tudi v V-kah. Zame je bil detajl prehod skozi kamin, ko ne veš kako bi se ga sploh lotil. Ključni raztežaj je bil malo moker, kar pa ni predstavljalo večjih težav. Sestopili sva po Jesihovi in z dvema abzajloma. Zadnji abzajl (60 m) te sicer pripelje do podna, ampak mislim, da je bolje izvesti 2x po 30 m, ker se ti z lahkoto zatakne štrik. Vsekakor ponosna, da sva jo splezali! ☺️
V okviru ženskega alpinističnega tabora v izredno prikupni Tonkini koči na Vršiču sva s Tino splezali Spominsko smer dr. Tomaža Ažmana v VDV ter z Anjo (AK Rinka) Več poletja v NŠG.
Spodnji del smeri (Ažman) je treba kar dobro skico brat, plezarija čez celotno smer poteka po kompaktni skali in je res zelo lepa. V smeri tiči nekaj “orientacijskih” klinov, ponuja pa izredne možnosti postavljanja premičnih varoval. V zgornjem delu zajede (v 5. raztežaju) so uporabni predvsem metulji večjih dimenzij (0.75-3.0). Mislim, da je Tina v tej smeri vzljubila tako prečke kot kamine! 😁 Sestop čez Bohinjska vratca pa ne mine kot bi rekel keks 😃.
Več poletja v NŠG sva z Anjo izbrali zaradi slabše vremenske napovedi. Anja je smer že plezala pozimi, pa sva šli preverit kakšna je še poleti. Detajl je bolder, prehod čez krušljiv previs, ki te v 2 m presenetljivo navije 😃. Je pa na tem mestu dobro opremljen. Sledi lepa zajeda in kamin, na štant splezaš skozi preduh. Na vrhu sva bili v 2.5 h in se spretno izognili dežju 😃.
Ti pa nisi kar tako! Močna, čestitke! 😀