Dolomiti, julij 2022

Jaaa, vem, zelo izviren naslov prispevka, upam, da bo bralcu ob koncu prispevka jasno, zakaj sem se odločil tako. Že na skupni turi v Bosni smo se pogovarjali o naslednji plezalni skupni turi, ki je navadno poleti in navadno so to Dolomiti. Ker je letos naša “A reprezantanca” načrtovala Courmayeur, so se Dolomitom odrekli in zato smo se “zelenci” morali znajti sami. Timea je rezervirala kamp Saas Dlacia, malo smo se porazdelili po avtih in 12. 7. so prvi že zasedli lokacijo v kampu. Počasi smo se nakapljali tudi ostali, v ca. petih dneh smo splezali 40 smeri do težavnosti VI+, dolžin do 600 m. Plezalne užitke so poleg odlične skale in prijetnih temperatur nadgradili še čudoviti razgledi.

Da dnevi niso minili preveč enolično, smo vsako popoldne v kampu imeli “odprto kuhno”, kjer smo en drugemu dokazovali, da nismo dobri le v plezanju, pač pa tudi v kuhi. Nekateri smo dodali še izlet v Cortino in tam opravili obvezne nakupe vodničkov. V kolikor nas ni zvečer pregnalo deževje, smo se pred šotori podružili ob prigrizkih, osvežilnih pijačah in zvokih kitare. Skratka – skor tko kot na morju, sam še bolš. 🙂

Ker smo tako uživali, smo se odločili, da se v dolomite vrnemo septembra, ko je predvidena tista “uradna” skupna tura AO Kranj v Dolomite. Takrat pa bo naslov prispevka povsem drugačen…