Štartali smo z novo generacijo Alpinistične šole. V soboto, 9.10. smo speljali uvodno, kondicijsko in tehnično zahtevnejšo turo. Ker so nam snežne razmere odnesle višje cilje smo za plan B izbrali simpatične stolpiče nad Zelenico. Parkirali smo na Ljubelju, odšli proti Staremu Ljubelju in za kočo stopili na greben Ljubeljščice, ki se vije vse do Vrha Ljubeljščice (1704 m), vrh marsikomu bolj znan kot Triangel. Kot je že v navadi smo na čelo skupine dali najbolj podivjane vlečne konje, ki so poskrbeli, da je kri po žilah hitro zakrožila in da so odvečni sloji cunj hitro romali na nahrbtnik.
- Dani se. Ura je 7:09.
- Tik pod kočo na Starem Ljubelju. Foto: Tanja Stanič
- Začetek grebena Ljubeljščice
- Začetek grebena Ljubeljščice. Foto: Tanja Stanič
- Jesenske barve. Foto: Tanja Stanič
- Morning glory. Foto: Tanja Stanič
- Greben Ljubeljščice
- Na Spodnji plot posveti sonce
S “Triangla” smo nadaljevali na naslednji greben – Na Možeh. Kljub ne velikim plezalskim težavam se je resnost ture toliko bolj pokazala s temperaturami, okrepljenim in mrzlim SV vetrom. Od tod tudi ideja za naslov utrinka. 🙂
- “Napad” – okupacija prvega Moža
- Uf, daaaleč je še Palec
- Ledeni možje 🙂
- Mar bi bili raje spodaj v topli bajti
- Gneča zaradi zamaška na spustu po vrvi
- Še čez zadnjega Moža
- Spust po vrvi s predzadnjega Moža
Ker je bila celotna skupina čez 2 grebena že do 10h (3 ure in 15 min. od avta) smo turo nadaljevali še po grebenu do vrha Palca. Mater se vleče! (2 uri) Tu nas je skladno z višino (2026 m) pričakalo več snega, ki pa sicer ni povzročal težav pri vzponu. Malo več previdnosti je bilo potrebno pri sestopu.
- Levo Vrtača, desno Palec. Vmes pa dolina Suho Ruševje.
- Vragolije – kepanje 🙂 Foto: Tanja Stanič
- Uf, kod so že nekateri
- Snežni vložki
- Ledeni vložki
- Ledeni vložki. Foto: Tanja Stanič
- Še zadnji vzpon (končno)
- Skupinska. Vseh 40. Plus tista za kamero.
- Prehojen greben
- Samo, da je sneg. -Pa je veselje. 🙂
Ko se je naša kača zvila po Suhem Ruševju navzdol in našla pred vetrom zaščiteno mesto so tečajniki poskrbeli za razvajanje vseh, ki smo vodili turo. Ter seveda tudi sebe. Osnovna ideja je bila, da se nam postreže s kavo. Tukaj pa je bilo potem še več “polkilskih” milk, domačih piškotov, napolitank, kokosovih domačih kolačov in še marsičesa drugega.
- Suho ruševje
- Naša kača 🙂
- Primerno mesto, brez snega in vetra
- Nekaj se “kuha”
- Kava!
- Tihožitje – topla kava v mrzlem dnevu
V gostilno smo upali zaviti samo najbolj pogumni …
- Na Možeh – eden od treh prehojenih grebenov ta dan
- Odhod domov
- V gostilni se malo zamegli
- Ampak se je potem še zjasnilo 😉
Zanimivost 1: Pred leti smo do koče na Starem Ljubelju hodili samo 20 minut. Tokrat pa 30. Ni kaj, staramo se in pešamo. 😉
Zanimivost 2: Tudi na uvodni tudi leta 2018 nas je bilo točno 41, kot tokrat.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.