SZ steber v Srebrnjaku

24.6. smo se Milan, Katja in jaz odpravili plezat smer SZ steber v Srebrnjaku.

Dogovorili smo se za štart ob 4.30 zjutraj in jo mahnili proti Zadnji Trenti. Po poti smo že kramljali o poteku smeri, sosednjih vrhoviih in kaj vse je še treba osvojit.
Skalna smer v SZ stebru Srebrnjaka je za naju s Katjo predstavljala prvo pravo skalno turo in bolj kot smo se približevali steni, večje so postajale najine oči. Dostop  do smeri, po Zadnji Trenti je zelo lep, obdan s vrhovi in slapovi. Skozi gozdič smo se vzpeli pod vznožje stene in prečili še tisto malo snežišče, ki je ostalo od prečudovite zime. Pod vznožjem stene sva s Katjo pametovala kje začnemo in kje poteka smer, Milan pa je z mirnim korakom stopal proti steni, malce pred steno pa je nama (nekaj metrov nižje) zakričal: ” da se nauta skregala”. Preoblekli smo se, še malce predebatirali kaj je treba in kako in jo počasi mahnili v steno. Pričakovanja za smer so bila velika in navsezadnje tudi popolnoma izpolnjena.

Plezarija ni težavna in je naravnost uživaška, obenem pa ti daje možnost, da svoj pogled usmeriš tudi v preostale vrhove in se naužiješ prelepega razgleda. Skala je bila odlična in v trenutkih sem se moral zavestno opomniti, da nisem v športnem plezališču in da gre zares ! =D. Za vmesne trojke bi rekel, da tako lepih še nisem plezal. Vmes praktično ni bilo raztežaja, ki ne bi bil zanimiv. Plezali smo okrog 5 ur.

Sestop je definitivno zanimiv in razgiban. Sestop poteka po zahodni steni, po strmem in zdrobljenem pobočju, ki počasi pripelje na police na katerih zagledamo prvi štant, po katerem se spustimo do drugega. No tretji, tretji pa je skrit nekje med ruševjem sredi polic, tako da smo se borili z borovci, da smo ga našli. Na Srebrnjak  namreč ne vodi nobena pot, tako da je sestop kombinacija poplezavanja, borbe z borovci in abzajla. Po divjem sestopu smo svoje noge ohladili v sveži Soči, svoja grla pa v Erjavčevi koči na Vršiču.

Najlepša hvala Milanu za vrhunsko vodenje, enkratno energijo in čudovite zgodbe.
S Katjo sva plezala druga in se počutila kar malo turistično 🙂