V soboto zjutraj sva z Lukom ob 6:30 štartala od rampe do začetka smeri. Ker sva bila dokaj zgodna sva imela ta privilegij, da sva počistila vse pajčevine na poti do vstopa v smer. Če zanemariš vožnjo do Mangartskega sedla, je dostop do smeri dokaj kratek #thumbup. Privilegij prvega v navezi je tokrat pripadal Luku.
Smer je, kot je tudi v vseh opisih omenjeno, lepo opremljena s svedrovci, tako da orientacija ni problematična. Do vrha smeri sva potrebovala slabe 4 ure #nislabozadvatečajnika. Smer je do zadnjega raztežaja potekala v senci, tako da so bili dolgi rokavi čisto na mestu.
Na vrhu Mangarta pa razgledi za naslovnice kakšne gorniške revije.
Do izhodišča sva se spustila po dolgočasni italijanski smeri, kjer se pa lahko načudiš vsem možnim turistom/gornikom #kapodolGRSBovec.
Analiza in potrditev vzpona se je pa izvedla v #sajvestekjesejepotrebnoustavitkogrešmimodovja 😉
Luka Žakelj, Matjaž Potočnik
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.