Da še jaz malo napišem, po katerih bregih sem se preganjal, odkar se je epidemološka situacija nekoliko umirila…
Konec maja sva šla z Evo (AK Vertikala) na vplezavanje v Novi vrh nad Baško grapo. Plezala sva smer Čufer-Fon (VI+/V+, 120m), kjer se človek v na videz nedolžnih travnatih kaminih kar dobro napleza, nekoliko bolj stensko plezanje pa dočaka šele v zadnjem raztežaju. Škoda, da so nama dodatne plane pokvarili deževni oblaki, saj je Novi vrh res zakon.
Potem je bila na vrsti prva mentorska tura s Tejo in Matjažem, ki je že bila opisana – Košir-Brelih v NŠG (IV/III-IV, 200m).
Konec junija smo z Evo (AK Vertikala) in Andražem (AO Radovljica) uživali v Spominski smeri Dr. Tomaža Ažmana (VI+/V-VI, 400m) v Trapezu Velikega Draškega Vrha. Smer je bila vsem trem zelo všeč – plezalcu ponuja lepo plezanje po zajedah, za varovanje pa najbolj prav pridejo metulji vseh velikosti. Turo smo si vzeli precej lahkotno, s poznim štartom, ležernim plezanjem in idiličnim sestopom čez Bohinjska vratca, ki sploh ni tako zelo neprijeten, kot bi si človek mislil.
Prvo nedeljo v juliju pa sva s Petrom (AO Jesenice) imela zmenek z opevano “Miss Julijcev”, Krobath-Metzger (V/V-, 550m) v Trbiški Krniški Špici. Dolg dostop skozi dolino Mrzlih vod sva si elegantno skrajšala z bicikli, nato pa cel dan uživala v čarih in mikih prelestne lepotice. Spodaj je smer še precej povprečna (z izjemo kamina, ki je krasen!), v srednjem delu pa se začnejo presežki. Še zdaj kar ne morem verjeti, kako je lahko celoten osrednji in zgornji del smeri tako zelo kompakten. Smer je res fantastična, in kaj takega v “naših” hribih še nisem plezal! Zgornji del smeri do vrha sva, z izjemo enega abzajla in enega raztežaja pod vrhom iz škrbine, plezala nenavezana, na sestopu pa trenirala hojo in orientacijo po ekstremno šodrastem svetu.
Vsaj v plezalskem smislu se je tale 2020 začel obračati kar v dobro smer 🙂 .
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.