Short and sweet: Košir-Brelih v NŠG

Zimski izpiti so bili za nami, zato je bilo potrebno začeti z letnimi vzponi v skali. Okno priložnosti se je odprlo za soboto, ko smo bili vsi čudežno brez obveznosti. Na hitro izbereva s Tejo vsak svojih TOP 5 predlogov in potem na podlagi vremenske napovedi izberemo 11. varianto😁 . Dajmo nekaj takšnega, da ne bo prezahtevno in da bo za vse prvič (bo vsaj fer).

Kocka je padla: ena lepa kratka trojkica z detajlom štirke (!!!) Košir Brelih v NŠG. Za začetek idealno! (kako smo se zmotili!)

Ko se pripeljemo na Vršič, se je vreme ravno umirilo, stena se je na južni strani tudi lepo posušila. Kratek sprehod skoraj do vstopa Hanzove zavarovane poti na MM je minil v pričakovanju lepega plezanja. Sledi primerjava vseh opisov smeri v vodnikih z dejansko steno. S Tejo primerjava skice in dejansko stanje in nama nič ni jasno, Luka pa že v glavi riše smer v steni. Hja izkušnje, nimaš kaj… Pred vstopom v steno nas je pričakalo lepo snežišče, tako da je bilo potrebno začeti z smerjo drugje kot v osnovi. Cepine ven in lepo počasi v klanec. Končno prvi stik s steno!

Luka vodi dva raztežaja, midva pa za njim poskušava ponavljati gibe. Pri meni se je Copy-Paste funkcija malce pokvarila, tako da sem naredil najbrž 5x toliko gibov kot Luka.

Končno se priključimo originalni smeri! Sedaj smo pa na pravi poti – YES!!! Nakar začnemo vsi zaskrbljeno gledati mokro algasti detajl na katerem ponosno kraljuje vponka. Najbrž jo je eden pozabil! 

Luka začne ta kratek cug in se bori z mati naravo, na koncu pa mojstrsko izpleza iz detajla. S Tejo se resno sprašujeva, kako za hudiča bova midva zelenca prilezla čez ta del?! Teja štarta in se kar dobro spoprijatelji z algastimi oprimki. Čez čas ji uspe premagati detajl. Zadnji začnem plezat jaz in končno spoznam zakaj je bila tista vponka v steni: nekomu ni uspelo splezat čez ta detajl, tako da si je najbrž naredil štant za spust. Tudi meni je bil ta detajl uganka, zato sem ta del malce pogoljufal… 

Po tem detajlu je sledilo plezanje po zelo lepih kaminih in na koncu še hoja po zadnji strmini. 

Najbrž smo bili letos prvi v tej smeri, ker je bilo res ogromno naloženega materiala. Plezanje več navez v tej smeri zna biti zelo nevarno za spodnje!

Analiza ture se je tokrat izvedla Pri Tonki. Skupno smo se odločili, da za naslednjič izberemo eno res lepo štirko, da s Tejo ne bova takoj obupala nad plezanjem v skali 😉

Luka hvala za testiranje živcev in mojstrsko izpeljano turo!

Fotografije: Luka Murn, Teja Tomaževič in Matjaž Potočnik

Dodaj odgovor