Me bi še malo snega, če lahko? :)

18.01.2020. Datum, ki smo ga postavile že več kot en mesec nazaj. Sara je namreč res zasedena in s Tejo sva ji neskončno hvaležni, da si je kljub temu vzela čas za naju. Prva skupna zimska tura. Prvotni plan je bila sicer Jugova grapa na Dovški križ ampak se potem na žalost ta plan ni izšel in smo v zadnjem trenutku spremenile svoj vrh. Begunjščica po Y grapi, spust po Centralni.

Kljub slabi napovedi vremena sploh ni bilo tako slabo. No. Vreme je zdržalo, kaj pa sneg? Tega pa je tako pobralo, da smo morale na licu mesta malo improvizirati. Najprej seveda trening po melišču. Joj. Melišča res niso naša najljubša ampak nimaš kaj. Obrnile pa res ne bomo. Po dobre pol ure dveh korakov naprej in enega nazaj končno pridemo na sneg. Milina. Sara se na hitro odloči, da bomo šle kar po Centralni grapi – Y namreč nima dovolj snega. Hitro pas nase, dereze na noge, oba cepina v roke in naj se uživancija prične. Za vsak slučaj imamo s seboj tudi vrv, matičarke, prusika,.. res ne vemo kaj nas čaka višje. Ali je grapa sploh zalita ali ne.

Kar hitro napredujemo, v grapi smo same, sneg pa celo ostane do izstopa oz. do vrha. Sara naju opazuje kako nama gre in dobiva res ogromno koristnih nasvetov in navodil. Poleg tega pa se imamo res super. Polno je smeha in tudi temni oblaki ter sneg, ki počasi naletava nas prav nič ne motijo. In ne, ne sneži ker bi opravljale kogarkoli 😉

Na vrhu hitro spijemo malo čaja, pojemo mini malico in čas je, da se vrnemo navzdol. Gor namreč precej piha in vse tri smo zgleda malo bolj zmrzljive sorte 🙂 Spustimo se po Šentanskem plazu – imamo kar srečo saj je tukaj sneg skoraj do doline, tako da je spust res hiter. Dobro uro kasneje smo že pri avtomobilu.

Hm. kaj pa če bi tole luštno druženje še malo podaljšale? Hitro skočimo še na kremšnito v Tržič in en res fajn dan je zaključen. Pa naj še kdo reče, da se tudi v nekoliko slabšem vremenu ne da narediti res super dneva 🙂

Hvala Sara za vse nasvete, pomoč in seveda tvojo družbo. Do naslednjič, kajne? 🙂