Kratka ampak sladka – spominska Srečku Rihterju

Sicer s prvotno daljšimi in višjimi cilji, se je četrtek vseeno izkazal za odličen plezalni dan. Z Matejem sva v popoldanskih urah vrivala rdečega karavana med množico tujih avtomobilov na Vršiču, hitro vrgla nase plezalno robo in odpeketala proti Srečku Rihterju. Z žrebom sva potrdila bonton in dame so imele prednost. Sprva nekaj poplezavanja tako, da pod detajl prideš vsaj rahlo ogret. V detajlu pa noge najprej hočejo oponašat elvisa, nato pa se glava sprijazni z neopremljenostjo in zajeda postane en sam užitek. Matej za menoj pride lepo zadihan in se zapodi v kamin. Pa namesto špage raje izbere obvoz po levem, izpostavljenem razu. V njem se najdeta dva slabša klina, nato pa narediš prestop v kamin. Tako, da nama je prišparano tudi preklinjanje čez nahrbtnik. Je pa zanimivo, kako se raztežaji soplezalca vedno zdijo neverjetno težji, kot pa tvoji.

V »lažjem« delu sledi še zanimiv buhteljček, ki zahteva nekaj elastičnosti, nato pa »težav« praktično ni več. Pa tudi klinov je veliko veliko več. Na vrhu si nasmejana čestitava za prvo letošnjo šestico in seveda takoj padajo predlogi za naslednje lepe dni. Odlična smer, »kratka« ampak sladka.

 

Dodaj odgovor