Travnik – Črni biser

V sredo sva se z Matijam ‘vplezavala’ v Ceklinovi smeri v Vršacu. In sicer neprostovoljno, ampak, ker je bila najina izbranka mokra. 1100 metrov ne najboljše skale, mokrih strmih trav in žalostnih pogledov proti željeni smeri. Pa sva včeraj(petek) utopila vso najino žalost in splezala Črni biser v Travniku. Po prvem preplezanem raztežaju, se človek vpraša, zakaj hudiča mi je tega treba. A se kaj kmalu vsa nekompaktnost in krušljivost prvega raztežaja, spremeni v solidno do odlično skalo. Tam kjer je težko, je skala odlična. Opremljenost je ravno pravšnja, da ti orientacija malo ponagaja. Lepi prehodi, ‘ornk’ tura in nasmejani obrazi na vrhu Travnika. Žeja pa taka, da sva tokrat sanjala o vodi, ne o pivu…