V soboto sva z Janezom plezala Košutovo spominsko smer. Sam pristop je potekal v še dokaj normalnih temperaturah, kar za sestop nebi mogel trditi…Sama smer je postregla z zanimivim plezanjem saj smer ni na veliko opremljena in tudi nameščanja za varovanje ni bilo veliko, tako da je bilo potrebno kar “borbat”, predvsem v glavi 🙂 Skala kompaktna, mestoma krušljiva, vmes raztežaj mokrih trav, temperatura pa znosna do zadnjih dveh raztežajev, ko naju je obsijalo sonce.
Smer je manj opremljena, zato sva tudi sama nekaj pustila v njej. Mislim, da skupaj 4 kline. Detajl je bil, vsaj zame, na travnem skoku, kjer sta bila mah in trava mokra, varovanje pa slabo. Za ta del priporočam cepin. 🙂