Vogel (1922)

Z namenom uživanja in ne “matranja” smo večino višinske razlike premagali z kabinsko žičnico. Sledil je kratek spust do planine Zadnji Vogel in začetek vzpona.
Vzpon je zaznamovala nenormalna vročina in čudoviti razgledi na vse strani. Kot začimba sta služila dva dela kjer je bilo potrebno sezuti smuči in v roke prijeti cepin, ker je bila mestoma zaledenela podlaga. Na vrhu brezvetrje in zvok vrveža iz smučišča.
Mehak sneg je napovedoval odličen spust. Najprej na primorsko stran in potem vzpon nazaj na sedlo (recimo, daje bilo vredno^^) in nato še v smeri izhodišča. Sneg različnih kakovosti in oblik. Tudi pršiča je še nekaj.
Odličen spust vse do teatralnega padca pri katerem sem odlomil eno vez in spust nadaljeval po eni smuči. Nova izkušnja.

Topel in sončen dan je bil odlična izbira za obisk gora. Smučali smo: Matjaž, Urša, Darinka in Primož

Dodaj odgovor