Sr. vrh, Tiangel

Zarana sem zakoračil na smučišče. Skrb, da bom gazil je bila odveč, lepa špura se je vila proti Zelenici, le mimo Vrtače sem raje zgazil. Lovec na pršič pač nisem želel postati njegov plen. No gazil sem tudi vso dolgo pot proti Srednjemu vrhu. Vzpon na sam vrh je bil zaradi obilice ruševja naporen, pa tudi spust z vrha mi ni preveč dišal. A ko sem napravil prve zavoje po globokem pršiču, so se oglasili nebeški zvonovi in ličnice so se umaknile ustnicam in zobje so pogledali na dan in vrisk je ušel iz grla. S Triangla pa spet isto. Ausgecajhnet.

  1. Lepo, ampak zobe si pa prehladu, a?

  2. danes je bil dan za vriskanje!

Dodaj odgovor