NŠG – Sijoče mračine

Zakaj plezate? Najbrž je več razlogov — in so različni, kot bi pritegnil M.V. Eden od njih je radovednost. Ta naju je danes z Matevžem gnala, da sva šla gledat kako izgleda smer, ki jo prvi solira, drugi pa tudi noče popustit in jo solira še on. Pa kakšna je smer, ki ima hkrati mrakobno in lahkotno ime.

Sijoče mračine očitno od začetka privlačijo predvsem solerje. Kako drugače razložiti skoraj popolno odsotnost opreme v smeri? Če se ne motim preveč, potem sva vsega skupaj zasledila 2 klina (odslej so trije). Glede na to, da izzivi sežejo do VI, to ni ravno kakšna huda gostota. Pa na precej mestih je tudi metulje težko tlačit noter. Tako ne ostane drugega, kot da kdaj pa kdaj zabiješ kaj svojega. Pravzaprav tudi ne dam roke v ogenj, da nisva sem ter tja ubrala malo po svoje, ampak tako na splošno sva bila pa kar prav.

Smer, skratka, je lepa in opravičuje svoje ime. Najbolj lahka res ni, ampak skala je večinoma precej dobra, do vrha ali dna pa tudi ni tako daleč, da v primeru popolne zmede ne bi s parimi spusti ušli zadregi.

Dodaj odgovor