Danes sva spala dolgo, predolgo, ampak v hribe je vseno treba it. Če je ura pozna, mora bit vsaj ura poštena, mar ne?
Srebrna Strela je brez težav prigrebla do Kriške, potem pa pot pod noge. Za razliko od včeraj ni skoraj nič pihalo, snežilo tudi ni, skratka dan kot se šika. Za Krvavcem in Zvohom je milina, srečala sva 4 ljudi, razgledi pa za Gargamelovo srce tajat.
Na koncu je bil izlet kar spodoben. Smučarija s Korena do Kriške je res odlična, Kalški greben je pa smučarsko večinoma odvraten.
Cefo! Na siht bo tud kej treba a ves 🙂
Bo že še cajt za šiht. Ko je sneg je treba smučat, ko je grd vreme je treba delat.