Nadelhorn, Ulrichhorn

Ko sem tovoril smuči in pancarje na nahrbtniku skozi Saas Fee, so se mi otroci na ulici smejali. Verjetno sem res zgledal, kot bi bil ‘malo prepozen’. Bolj, ko sem se naslednji dan bližal vrhu Nadelhorna, bolj se je kar samo smejalo meni. Po 3cm firna na trdi skorji dol grede sem se že skoraj krohotal tako, kot kasneje Cefotu zvečer… Čista poezija! Hvala Mihu in ostalim za lepe dni! foto: Robi

Dodaj odgovor