TRUPEJEVO POLDNE

JAH. Pred kratkim sem pisal, kako je s prijateljem Cisom izgledal moj prvi turni smuk. Tokrat sva šla spet skupaj smučat po 23-tih letih; na Trupejevo poldne v upanju, da bo še kaj pršiča. Na vrhu ga ni bilo, tam je bila smučljiva skorja, v gozdu pa ga je bilo še za piko udret. Odsmučala sva dol ob pol enajstih in do takrat še ni bilo kakega posebnega vetra.