AO Kranj

Danes sem si za zajtrk privoščil skodelico pravega čaja, skodelico kave, dva jajčka na ocvirkih in Lenuhovo. Smučanje po Šentancu ni bila kakšna estetska zmaga, saj je vse zvoženo in zjutraj še pomrznjeno. Verjetno je popoldan bolje, ko odjuži. Ob pol devetih sem ob kavici v Bistrici že gledal zaključek formule.

Kramarca je lepo narejena, pa še drena ni v smeri. Vsaj danes ga ni bilo, ko sta mi družbo v smeri delala Bojana in Roman. Verjetno bodo razmere v smeri ugodne še nekaj dni, je pa treba iti zgodaj, ker se pozneje spodaj tali in se močno ugreza.

Dodajam še nekaj turistične aktivnosti nad Ljubeljem. En teden nazaj z Milanom v Begunjščici, po Rožičevi grapi gor, po Smokuškem plazu dol. V sredo popoldne po Ostržkovi smeri gor, po Šentanskem plazu dol. V petek sva bila pa z Borutom v Prontarski, nazaj grede sva pa raziskovala grape v Toplarju in nazadne sestopila po Tihotapski grapi. Vse skupaj v uživaških razmerah.

Danes naju je Luka (Plut) z enim zadnjih vlakov te zime peljal v Teranovo smer. Start je bil kar zgoden tako da smo imeli dobre razmere. Snega je veliko, vseh skokov sploh ni, tudi izstopna precka je zalita. Na vsake toliko casa so nas stusirali manjsi prsni plazovi ampak kaj hudega ni bilo:) Drenali se nismo, poleg nas je bila tisti cas v smeri samo se ena naveza. Plezali smo Luka, Luka K., Borut.

V četrtek zarana sem se namenil v Neškarjev plaz, pa sem v želji , da bi čim prej dosegel snežišča zavil preveč proti vrhu in se znašel na grebenu, kar se je izkazalo za še boljšo varianto. Greben je bil popolnoma zasnežen in v odličnih razmerah, zračnih prehodih in lepih razgledih sem popikal do vrha. Neškarjev plaz mi je uspel v sestopu. Tudi tu sem naletel na dobre razmere, saj je v spodnjem delu precej ruševja, ki pa je bilo […]

Včeraj zvečer, ob polni luni, ja z leti ni romantike nič manj 🙂 , sva z Mirkotom plezala Lenuhovo, danes zjutraj pa Kozorogovo. Danes razmere že niso bile več dobre, ker se je zelo odjužilo. Pa najbrž to že veste, ker je bila danes na poti na Zelenico in Begunjščico itak cela Slovenija.

Začel se je tko da sm jst iskou soplezalca za vikend in seveda v svoji neizvirnosti in nepoznavanju vabil ljudi v stene, za katere je tolk obiska, da morš že skoraj parkirplac rezervirat. No in prašam Bojča če je za stvar, pa mi predlaga Ponce. Je reku da to je pa res tisto tapravo, že kr mau divje. Pa se mi tud sanal ni kje je to ampak me je on tolk navdušu da je to res treba probat. No […]

Konc bolniške gremo nazaj v hribe! Po predhodnih informacijah da so v Velikem vrhu dobre razmere, sva se v torek z Maticem odločila preplezat smer BeAn. Skratka smer je v celoti zalita in dobro narejena, zadnje 100m je blo gaženje za finale pa še borba z opastjo. Sestopila sva po zavarovani poti nazaj na Hanjževo sedlo (treba mal poplezat tud navzdol).