V spomin: Janez Triler – Jojo (1959 – 2026)

Žalostna vest nas je dosegla nepripravljene. Jojo, večni optimist, opora v težkih časih, alpinist in reševalec v srcu in duši, nas je zapustil popolnoma nepričakovano. Nanj nas veže mnogo lepih spominov in hvaležni smo, da smo lahko del življenja prehodili in preplezali skupaj. Dragi Jojo, počivaj v miru!

Iskreno sožalje Jojotovi družini in prijateljem izrekamo člani AO in PD Kranj.

Spodaj je zbranih nekaj fotografij, spominov in besed slovesa naših članov.

Za nekatere ljudi enostavno veš, da je njihova družba več kot le čas, preživet v tistem danem trenutku, ampak bo njihov glas ostajal s teboj še dolga leta po tem. Bil si izjemen človek. Tvoja energija, zgodbe in smeh bodo z nami ostajale za vedno. Hvaležna sem ti za vsak plezalski izlet, vsako zamujeno predavanje, ki smo ga raje prebili v debati za šankom, vsak “pesjanarski” nasvet, najbolj pa za vsako besedo podpore, v tistem pravem trenutku, ko sem jo najbolj potrebovala. Kot sva govorila; brez dolin, ni vrhov. In večkrat ter globlje v dolino kot se podamo, tem večkrat dobimo novo priložnost, da se spet zazremo k višku, tistih nekaj metrov pod vrhom, in si ponovno rečemo: “Mater, kok se mamo dobr!”. Vsako zgodbo, ki si jo delil z mano bom skrbno nosila s seboj.
Hvala ti, in se vidimo, čez mnogo dolin in mnogo vrhov, tam na najvišjem.

– Vesna Velkavrh

Bil si najbolj aktiven od “stare garde” – od obiskovanja rednih sestankov in taborov, do vsakoletne pomoči v alpinistični šoli in na izpitih. Vedno si bil objektiven in pošten – dobro znanje in odločitve si pohvalil, slabe si grajal. Spomnim se analize po zimskih izpitih, ko so se kandidati izrazito slabo izkazali pri znanju iz lavinske tehnike. Začel si z jasnim: “Pejte vsi u kurac!” Nekaj sekundam neprijetne tišine so sledile modre besede, s katerimi si dosegel, da so se vsi zamislili nad svojo površnostjo in dojeli, da se teh stvari ne učimo zase temveč za naše prijatelje, ki bodo morda nekoč potrebovali pomoč. Tudi na tak način si nas vzgajal in, verjamem, obvaroval pred kakšno nesrečo. Za vse kar si naredil za ferajn in nas “tamlade”, za iskrenost, odločnost, toplino, nasvete in deljene zgodbe ti bom vedno iz srca hvaležen.

Poleg tečajev in izpitov smo vedno lahko računali nate pri društvenih sprejemih in ostalih zabavah. Tvoja energija, glasen smeh, utrgane ideje in plesna kondicija so bili zagotovilo za dolg in dober žur. Verjamem, da se bomo nekoč spet srečali in se imeli lepo!

– Matic Jezeršek

Dragi Jojo! Žal nimam kakšnih skupnih plezalnih spominov, saj se nisva nikoli navezala na štrik. Se pa spomnim polno zabavnih in lepih trenutkov, ko smo se kdaj podružili na kakšni skupni turi, decembrskih sprejemih, novoletni žurki ali pa po rednih četrtkovih sestankih. Lahko rečem, da te je dobra volja spremljala kot senca in izžareval si več energije kot povprečen 18-letnik. V tvoji družbi sem se zagotovo več časa smejal kot govoril, saj si res obvladal hudomušne pripombe in pripovedovanje sočnih zgodb še iz Zaplotnikovih časov. Da o komedijah na naših sprejemih sploh ne govorim. Kljub vsemu temu si pa znal biti tudi resen in strog. Še posebej, ko smo se prepočasi obračali na zimskih izpitih. A vedno si nam želel le najboljše.

Da povzamem: bil si preprosto iskren človek in eden tistih “tapravih”, ki jih danes manjka. Hvala ti za vsak nasvet, vsako zgodbo in tvojo dobrosrčnost. Upam, da se nekoč, nekje spet srečava.

– Matic Košir

Janez Triler (Jojo), človek z Veliko začetnico!
Kljub vsem obveznostim (GRS, služba, družina,…), je bil vedno pripravljen pomagati pri alpinistični šoli, predvsem pri izpitih.
Njegovo brezpogojno predajanje znanja in nasvetov na mlajše generacije, je bilo neprecenljivo.
Dober, predvsem pa srčen človek, za katerim bo na odseku ostala velika praznina.
Navezala se nikoli nisva.. morda pa nekoč, nekje!
Janez, v čast mi je bilo!

– Uroš Stanonik

Dragi Janez.

Žal nikoli več ne bomo videli tvojega širokega nasmeha, ostajajo nam le še spomini. Nikoli ne bom pozabila skupaj preplezanih smeri, smeha, ki pride iz dna srca, tvojega znanja in nasvetov, ki si mi jih nesebično predajal, tvoje sposobnosti zares uživati in ceniti trenutek, tvoje večne pozitive in iskrene vzpodbude, tvojega vedno mladostnega duha in srca. Hvala ti za vse, za vse debate, ves smeh in vse lepe trenutke. Se enkrat, nekje tam preko, spet objamemo.

– Zala Dragonja