POLETNI TABOR – DOLOMITI 2026

Drugi vikend v juliju smo se za podaljšani vikend odpravili v Dolomite. Nabralo se nas je okoli petnajst, nastanjeni pa smo bili v kampu Sass Dlacia, ki leži na robu Naravnega parka Fanes–Sennes–Braies. Letos nam žal niso dovolili, da bi rezervirali skupni prostor, zato smo sprva mislili, da nam ne bo uspelo imeti skupne »baze«. Na srečo smo bili nastanjeni dovolj blizu drug drugega, da smo si jo uredili kar pred našim šotorom, mimogrede pa zasedli še kakšno sosednjo parcelo in del ceste.

Z Vesno, Uršo, Lukom in Matejem smo prispeli v četrtek zvečer, zato smo ta večer le na hitro postavili šotore, prelistali vodničke, izbrali smeri za petek in se razdelili po navezah.

V petek zjutraj sta se iz kampa prva odpravila Urša in Luka, saj ju je čakal dolg dan. Izbrala sta smer Eötvös–Dimai v Tofani. Kot je kasneje zapisal Luka: »Popotovanje do vrha Tofane. Lepa smer s slikovito prečko :).«

Vesna, Matej in moja malenkost pa smo se odločili za smer Lelia v skupini Sella Towers. Na poti tja sem v avtu sicer še malo dremala, a se spomnim, da sem bila vsakič, ko sem odprla oči in skozi okno zagledala razglede, znova navdušena. To je bil namreč moj prvi obisk Dolomitov, zagotovo pa ne zadnji.

V petek popoldne se nam je pridružilo še nekaj članov, zato je bil čas za kosilo in ponovno druženje ob vodničkih ter izbiranje smeri za naslednji dan. Dan se je počasi prevesil v večer, kar je pomenilo, da sta Luka in Matic v roke vzela kitari in poskrbela za glasbeno spremljavo. Žal pa vreme ni sodelovalo z našimi načrti. Ker dež ni in ni ponehal, smo po nekaj časa obupali in se odpravili spat.

Naslednji dan so prve budilke ponovno zvonile za odhod proti Tofani, tokrat sta bila prva budna Nejc in Gašper. Ostali smo si privoščili nekoliko bolj umirjeno jutro in še zadnjič prelistali vodničke, preden smo se odpravili na pot.

Tokrat sem bila v navezi z Uršo. Najin prvotni cilj je bila smer Cip and Co v Lagazuoi Piccolo, na koncu pa sva splezali sosednjo smer Via del Buco.

V soboto zvečer smo se odločili, da nam vreme tokrat ne bo prekrižalo načrtov, zato smo se preselili v del kampa, kjer imajo prostor za druženje pod streho. Luka in Matic sta tako končno prišla na svoj račun, seveda pa ne bi bilo to to brez Udirja in njegovih orglic. Fantje so se tako vživeli, da se je proti koncu večera pri sosednjih mizah zbralo vedno več občinstva s svojimi glasbenimi željami. Skupaj smo zapeli kar nekaj pesmi in vzdušje je bilo res odlično. Žal pa je idilo prekinil uslužbenec kampa, ki nas je prijazno opozoril, da mora biti čas za nočni mir. Nekaj slabe volje je sicer bilo, a jo je Luka hitro razblinil z besedami: »Moraš nehati, ko si na vrhuncu.« Pospravili smo stvari in se odpravili nazaj proti šotorom.

V nedeljo sva se z Lukom odpravila na Punta Alpini, kjer sva si izbrala smer Sudkante. Seveda se spodobi, da tečajnica vsaj enkrat pleza tudi z vodjo alpinistične šole. Pod steno je bilo že precej gužve, zato sva nekoliko pospešila korak in na dostopu prehitela eno izmed navez.

V smeri sva imela srečo, saj so naju trije Italijani po dveh raztežajih spustili naprej. Je bila to sreča ali jih je Luka ves čas tako grdo gledal, da so naju raje spustili mimo, pa verjetno ne bomo nikoli izvedeli.

Smer je bila res lepa in prava pika na i celotnega vikenda. Na vrhu sva pojedla še zadnje bonbone in stopljene čokoladice, ki so nama ostale v nahrbtniku, nato pa začela sestopati. Po turi sva se ustavila še na analizi v gostilni, med čakanjem na Uršo in Vesno, da naju pobereta, pa sta se nama pridružila še Italijana, ki sva ju prehitela na dostopu. Malo smo poklepetali – tudi onadva sta uživala v plezanju v sosednji steni. Gospod nama je povedal, da je gorski vodnik in da zelo rad pleza tudi v Sloveniji.

Ko smo vsi zaključili s plezarijo, smo se še zadnjič natlačili v avtomobile in se odpravili proti domu. Med vožnjo smo skozi okna še zadnjič občudovali mogočne dolomitske stene in že razmišljali, katere smeri nas tam čakajo prihodnjič.

VZPONI

• Tofana di Rozes – Primo Spigolo (420 m, V+) – Gašper Češen, Nejc Bobar
• Lagazuoi Piccolo – Centrale – Del Pilastro (varianta) (180 m, IV+) – Nejc Bobar, Gašper Češen
• Punta Col de Varda – Comici–Del Torso (200 m, V) – Žiga Š., Špela Z., Timea U.
• Kleiner Falzaregoturm – Comici (210 m, V-) – Tina Uranič, Doroteja Brgant
• Sass Ciampac – Adang (450 m, V-) – Tina Uranič, Doroteja Brgant
• Col de Varda – Comici–Del Torso (210 m, V) – Tina Uranič, Doroteja Brgant
• Tofana di Rozes – Eötvös–Dimai (800 m, V+ varianta / IV) – Luka Selan, Urša Kešar
• Pyramide Col de Bois – En Coulisse (300 m, V–IV) – Luka Selan, Matej Benedik
• Punta Alpini – Sudkante (200 m, V) – Luka Selan, Rebeka Anžič
• Kleiner Lagazuoi – Via del Buco (izstop po Via Valerio Giordano) (240 m, VIII-/IV) – Matic Košir, Matej Udir
• Kleiner Lagazuoi – M. Speciale (1. del) (220 m, VI/IV) – Matic Košir, Matej Udir
• Kleiner Falzaregoturm – Comici (210 m, V-) – Matic Košir, Matej Udir
• Lagazuoi Piccolo – M. Speciale (300 m, V+) – Žiga Šusteršič, Vesna Velkavrh
• Sella Towers – Via Lelia (250 m, VI) – Matej Benedik, Vesna Velkavrh, Rebeka Anžič
• Lagazuoi Piccolo – Via Vonbank (255 m, V-) – Urša Kešar, Vesna Velkavrh