Poletna poplezavanja

Letošnjo plezalno sezono sva z Andrejo začela dokaj pozno, pomlad sva posvetila kolesarskim izletom, sredi junija pa sva kolesa zaklenila v kot in na plano potegnila plezalno robo. Ker sva oba menjala službo sva iz fletnih prostih dni med tednom padla na “zagužvane vikende” obeti niso bili tako dobri..

Konec junija smo se z Nastjo in Lukcem odpravili v Grazer Bergland, v petek parkirali avte pod Rote Wadom in tam za ogrevanje vštric lezli v smereh Huhnerleiter in Feuvervogel.

 

Prespali smo kar na parkirišču, nasledni dan pa sva z Andrejo zarinila proti smeri Rohrsalat. Pod smerjo sva razočarana ugotovila, da je tisti del stene čez poletje zaprt zaradi ptičev, zato sva poizkusila srečo v smeri Waschrumpel in jo suvereno zategnila. 🙂

 

V nedeljo smo se pomaknili bližje proti domu in ob avtocesti parkirali pod steno Kugelsteina, kjer sva z Andrejo v hudi pripeki preplezala lepo smer Sscarlet’s Himmelart. Smer poteka po bolj zelenjavnem terenu, na vsake toliko časa pa ponudi izvrstno plezanje v krajših skalnih odsekih.

 

Naslednji vikend sva se potikala po dolini Bele vode, ker sva preplezala lepotico Direttissimo v Visoki polici.

 

Sredi julija sva se potikala v okolici Cortine, kjer sva zaradi mraza obračala v dveh smereh, nato pa končno, nad jezerom Misurina zategnila še eno lepotico…smer Diedro Mazzorana v Monte Popena Basso.

Smer poteka po zajedi, v zgornjem delu pa "zarineš" v kamine, kjer je vsega kar prehitro konec.

Smer poteka po zajedi, v zgornjem delu pa “zarineš” v kamine, kjer je vsega kar prehitro konec.

 

V začetku avgusta naju je pot ponovno pripeljala v bližino 3 Cin, kjer sva v sosednjem hribu (Monte Paterno) preplezala Severozahodni greben, kateri ponuja fantastične razglede na 3 Cine.

Štant d se reče :D

Štant d se reče 😀

 

Nasledni vikend pa je bila na sporedu že skupna tura v dolomite. V petek sva v navezo vzela še Žiga s katerim smo preplezali fantastično zajedo v 2. Sella stolpu v smeri Kostner dihedral.

 

V soboto se nama je pri plezanju v smeri Della Chiessa v Mur de Piscadu pridružila Vita. Punci sta ob klepetu nadvse uživali, če ju nebi imel privezanih bi verjetno še danes klepetali nekje sredi stene..

Dež bo..

Dež bo..

 

Ker sta dekleti prejšni dan tako močno čvekali sta seveda priklicali dež in tako nedelja ni bila namenjena plezanju.. Mini dopust sva podaljšala še na ponedeljek, ko sva se zapeljala na prelaz Pordoi, ter tam preplezala Rodeo Rute v Moni Pillar-ju. Ponovno sva uživala v odlični skali in lepem plezanju.

 

Od poletja pa sva se poslovila s plezanjem v Veliki Mojstrovki, ko sva s seznama želja odkljukala smer Debelakove.

 

..zdej pa lah počas pade sneg.. 😛

Dodaj odgovor