Pod Dolomitskim Soncem

Tudi letos smo se pretekli (podaljšan) vikend, ne glede na sprva malo kislo vremensko napoved, odpravili na skupno turo v Dolomite. Izkazalo se je, da smo se odločili prav in da so norveški vremenarji očitno na dopustu. Yr.no je namreč napovedoval vsak dan popoldanski dež, sonce pa je kar sijalo, sijalo, sijalo…dokler ni padel mrak, temperature so se spustile nekje do 10 stopinj, tiste brez jogija v šotoru ali brez 3+ piv v krvi ali tiste s šotorom in spalko v avtu ki ga dolgo ni bilo, pa je malo zeblo 🙂

Letos smo se odločili malo raziskati nove konce in izbrali bazo v kampu Alleghe, v kraju Masare, ki je pribljižno pol ure vožnje oddaljen od izhodišč za Moiazzo, Civetto, smeri okrog Passa Giau in Passa Falzarego, zato se je za vsakogar kaj lepega našlo. Nabralo se nas je cca.15 udeležencev skupne ture, plezali pa smo naslednje smeri:

• Dritte Kante v Tofana di Rozes – 590m, IV-V, Matej Benedik, Sebastjan Valentinčič, Uroš Oblak
• Via dei proiettili v Kleiner Lagazuoi – 180m, IV+, Matej Benedik, Sebastjan Valentinčič, Uroš Oblak
• Ratti Panzeri v Torre Venezia – VI-, 380m, Miha Zupin, Anja Lampret
• Torre di Valgrande, via Carlesso, VIII-/VI+, 400m, Luka Klemenčič in Klemen Gerbec
• Cason di Formin, Cecilia-Führe, VI/IV-V+, 240m, Luka Klemenčič in Klemen Gerbec
• Pala del Belia – Spigolo Soraru: V/V+ – 455m, Bine Žalohar in Matevž Maček
• Torrione Marcella – Via Paolo Amedeo: V+ – 250m, Bine Žalohar in Matevž Maček
• Pala del Belia, sudwand – Pensa/Lise, IV, 300m, Tina Uranič in Matic Teran
• Nuvolau, westawand – Del Colatio; V, 340m, Tina Uranič in Matic Teran
• Torre Jolanda, sudwand – Via Topo, V+, 300m, Tina Uranič in Matic Teran
• Pala del Belia – Spigolo Soraru, V/V+, 300m, Luka Plut in Nastja Vidic
• Nuvolau – Spigolo Martina, V+, 300m, Luka Plut in Nastja Vidic
• Torre Jolanda – Super-Soro, V, 200m, Luka Plut in Nastja Vidic
• nekaj smeri še Roman Beton in Bojana
• pristop na Tofano di Rozes – Staša Destovnik

Skupna tura je uspela, udeležba zgledna, vreme je držalo, makaroni in druge kamp specialitete so bile okusne, smeri lepe, nekatere malo manj lepe, nekatere bolj zelene oziroma pašno obmojčje, turistov in pohodnikov je bilo veliko (primer štanta na Nuvolau, kjer te na vrhu smeri ogleduje 50+ pohodnikov kaj delaš in kaj boš naštrikal, obenem pa Luka tam sreča še sosedo iz Bitenj), plezalcev oziroma gužve v smereh niti nismo imeli preveč, dobre volje je bilo veliko, spanca malo manj, bolečih nog nekaj parov, kaj več pa naj povedo še slike.