V nedeljo smo se odločili preizkusiti Čaven pri Ajdovščini. Slaba urica dostopa, spust po zoprnem melišču, Aleševo srečanje z gadom in že smo pod skalo. Na prvi pogled ne zgleda prav kompaktna ampak ni bilo hudega. S Sabino sva plezali Krvavo, Aleš in Klemen pa neko svojo varianto. V prvem raztežaju je par klinov, naprej pa skoraj nič, tako da smo kar raziskovali. V smereh je veliko menjavanja vertikale in položnega “šodra”. Vendar pa pokončnih odsekov smeri ne gre podcenjevati. Je bilo kar treba pomigat. Neobljudeno, “burjasto”, prijetno zahtevno, fajn
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.