Tečajniški vikend 2025, Arco

[24.10.2025 – 26.10.2025]

Komaj dober mesec je minil od tečajniške kondicijske ture.

V tem kratkem obdobju smo tečajniki AO Kranj doživeli ogromno: ponovili osnove športnega plezanja, se nafrikali, pridobili širok repertoar vozlov, iz gorniških trgovin pobrali vse 6 mm prusike, skupaj z matičarki, kladivi in drugo opremo. V Vipavi smo se naučili osnov skalne tehnike, zasrbeli pa so nas prsti, da manevre preizkusimo v praksi. Prišel je čas za tečajniški vikend in večraztežajno plezanje.

Prvotno smo bili namenjeni v klasično Paklenico, a vreme je imelo druge načrte. Inštruktorji so se hitro obrnili in nas preusmerili na zahod, v Italijo, proti majhnemu mestecu Arco na severu Gardskega jezera.

Upokojenci, študenti in “delo od doma” so štartali že v petek zjutraj, na dan frikanja ob jezeru, ostali smo sledili popoldan po službah in se z ekipo dobili pozno zvečer, na atriju hostla Benacus. Tečajniki smo bili razdeljeni v naveze z inštruktorji. Kratek posvet o opremi in pristopu, nato pa spanje.

Sobota zjutraj, rana ura zlata ura. V jedilnici nas je pričakal zajtrk: kavica, rogljički, marmorni kolač, sadje, štručke. Podebatirali smo še zadnje podrobnosti o turah, pripravili opremo, se usedli v avtomobile in s kratkimi postanki v bližnjih špecarijah krenili vsak proti svojemu plezališču.

Vreme je bilo kot naročeno. Na skalah smo se skupaj s kuščaricami sončili v kratkih rokavih. Večina tečajnikov nas je ta dan splezala svojo prvo večraztežajno smer.
Moja naveza (naprej je plezal Nejc, z Daretom sva sledila), je zlezla dve smeri v Južni Steni Svetega Pavla, od teh je imela ena opozorilo “Achtung Wespen!”, ki se je izkazalo za napačnega – naleteli smo na sršene, ne ose, ti so bili pa mrtvi, kakor nam je zagotovil eden od lokalcev.

Proti večeru smo se vrnili v štabni atrij ter pripravili pojedino za 30 lačnih ust — pice in pivo. Naročanje hrane je bil manjši izziv, saj so bližnje picerije mislile, da jih zafrkavamo. “Hello, do you have the capacity to prepare 30 pizzas?” “KLIK”. Šele ko smo se osebno prikazali v piceriji in naročili rundo, so dejansko začeli peči.

Malo večerne žurkice, malo druženja ter malo izmenjave informacij o splezanih smereh. Drug drugega smo navdušili za dobre smerce, pomešali naveze ter se počasi odpravili spat. Za drugi dan plezanja so nam dali inštruktorji bolj proste roke – tečajniki smo sami izbrali in planirali smeri.

Nedelja zjutraj, mišice že rahlo boleče, kaj šele frajerji, ki so frikali že v petek! Plan tur ob jutranji kavi, preverjanje opreme ter odhod na plezališča. Tako kot v soboto, nas je čakal še en lep in sončen dan plezanja. Okoli 3h smo začeli sestopati ter kapati v kafič ob vznožju stene San Paolo. Popili smo nekaj tekočega kruha, pojedli začinjeno pasto ter izpraznili zaloge tiramisuja. Tečajniki smo krenili proti domu, nekaj inštruktorjev pa je vikend podaljšalo še za en dan plezanja.

Lahko zaključim, da je Arco čudovit kraj s številnimi plezališči, tako za frikanje kot za večraztežajno plezanje. Vsekakor potrebujem izgovor, da se vrnem pod stene ob Gardskem jezeru.