Ledeniška tura: Cima Presanella

Želje po ledeniški turi so potihem nastajale v glavah mnogokaterih članov AO-Kranj že celo poletje. Spraševanje ali letos končno bo ledeniška ali ne, je prekinil Nastranov mail, ki je mnogim članom pričaral nasmešek na obraz: letos ledeniška bo! Jeesaa!  V petek 3. septembra 2021 ob 4h zjutraj smo se vsi ‘nahajpani’ že prestopli na zbirni točki in čakali razvrstitev po avtomobilih. Še zadnji dogovori glede poti in gremo novim dogodivščinam naproti! V pisani druščini nas je nekaj tečajnikov in to bo za nas prva ledeniška tura! Pričakovanja so velika! Četica avtomobilov že drvi proti cilju v Italjanskih Retijskih Alpah.

Cima Presanella 3558, zadnji vrh na levi.

Naš cilj je 3558 m visoka Cima Presanella v naravnem parku Adamello-Brenta. Cima Presanela je najvišji vrh v tej gorski skupini na jugu Retijskih alp (najvišji vrh Retijskih alp je drugače Ortler in se nahaja bolj severno). Na širšem zemljevidu pa lahko Cimo Presanello umestimo nekako severneje od vsem poznanega Gardskega jezera kjer kraljuje Arco, plezalska meka Italije. Na Cimo Presanello se lahko dostopa tako iz severne kot iz južne strani. Mi se bomo na vrh podali iz severne strani, kjer je za dostop potrebno prečiti ledenik (za dostop iz južne strani se v tem obdobju leta lahko ledeniku ognemo).

Proti koči Rifugio Denza.

Z avti se že skoraj na cilju zapeljemo čez Val di Sole v majhen zaselek Stavel. Pol kilometra zahodneje od zaselka se na naši desni v hrib odcepi makedamska cesta, ki označuje pot na Rifugio Stavel Denza (naš današnji cilj). Oskrbink nam je vnaprej sporočil da je cesta prevozna, lahko se zapeljemo do trdnjave Ex Forte ‘Presanella’ (o Pozzi Alti). To nam prihrani dobro uro dostopa! Balzam za naša ušesa in predvsem noge! Medtem ko se nas večina zelencev veseli kratkega dostopa nam starejši pripovedujejo o ‘tapravih’ ledeniških turah, ko je treba hudičevo težak ruzak z vso zimsko opremo in hrano za dva dni trogat po 8ur! Tokrat pa nam je bilo prizaneseno na celi črti! Z vso opremo smo dostopali ca. 1,5h do koče, kjer smo si že lahko sprostili ramena! Časa smo imeli toliko da smo preoblekli prešvicane majce, zbasali eno frutabelo in že so nas ‘zelence’ gnali na naš ledeniški tečaj!

1,5 h iz izhodišča in smo že na koči!

Od koče krenemo po sprva idilični pokrajini, kjer se nam med zelenimi travami odstirajo lesketajoči granitni bloki! Prečkamo žuboreč ledeniški potok in stopamo navkreber. Pokrajina postaja vse manj zelena. Zagledamo ledenik, iščemo špaltne za naš tečaj in kmalu ugotovimo, da se bomo morali zadovoljiti z metanjem po snegu. Starejši vzorno pokažejo tehniko reševanja iz ledeniških razpok, sledi ponavljanje vaje. Rahel dež in kruljenje želodcev nas naposled prepodita do koče, kjer nas oskrbnika Mirko in Erika  postrežeta z obilno večerjo. Mirko večer popestri z eno  Golico, ki jo zašpila na svojo harmoniko!

Ledeniški tečaj na ledeniku  pod Prisanello.

Naslednji dan ob 4h zjutraj po ‘bogatem zajtrku’ jo že maširamo izpred koče. Hitimo čez granitne sklade, ki se bleščijo v lesku naših čelk. Spustimo se v kotanjo, ki jo je za seboj pustil ledenik (tukaj ugotovimo da smo očitno falili, saj zmanjka možicev in markacij ki prej kar skačejo v oči). Nič zato, najti bomo morali svojo pot. Zarinemo v strmo skalno pobočje in poplezavamo do ledenika, kjer se navežemo v ledeniške naveze. Nadaljujemo proti sedlu nad nami in naprej proti sedlu Sella Freshfield, kjer se končno razvežemo. Nekatere nas je hoja po ledeniku kar utrudila. Ledenik zahteva veliko pozornosti ter previdnosti. Nekateri že rahlo čutijo višino (tu smo že na okoli 3000m). Iz sedla se nekoliko spustimo in pot nadaljujemo po južnem pobočju kjer prečimo snežišče. Pozdravijo nas sončni žarki in razgledi na južno stran gore. Zadnji odsek vzpona sestavlja poplezavanje po velikih naloženih granitnih blokih. Vrh, ki od daleč izgleda tako špičasto monoliten je v resnici kup razdrobljenega granita. Okoli 11h zjutraj tudi zadnji že čepimo na vrhu med tem ko se ostali že mastijo s svojimi sendviči. Prepečenčke od zjutraj smo ziher pokurili že na prvem ovinku za kočo! Proslavljamo naš prvi 3500-tak! Tura nam je vzela dobre 6,5 h hoje. Bilo je vsekakor vredno! Razgledi so fantastični! Časa za sanjarjenje na vrhu ni veliko, treba bo v dolino. Navzdol ob prečenju ledenika jasno vidimo kje smo ga zjutraj pobiksali in falili pot. Tokrat ledenik zgolj prečimo do kamnite grive na drugi strani in sledimo nešteto palicam, ki nas vodijo do koče. H koči prispemo okrog 16h. Večina ne skriva utrujenosti, nekateri kar takoj popadajo v postelje, nekaj se nas ofriša v ledeniškem jezercu za kočo. 🙂

Ledenik Vedetta Prisanella.

foto: Žiga Šušteršič

Granitni skladi pod vrhom.

Na vrhu!

Vračanje po ledeniku.

Za zadnji dan smo si prihranili ‘na easy’ plezanje v granitu. V bližini koče se nahaja nekaj plezališč z športnimi in večraztežajnimi smermi, ki smo jih obiskali. Vodniček za nekaj smeri visi v koči, saj je smeri navrtal oskrbnik. Za ostale smeri in nasvete pa se ga povpraša kar osebno. Smeri so vse v čistem granitu in ponujajo res fantastično plezanje!

Uživancija na granitnih ploščah 😀

Frikanje v bližini koče.

Naš ledeniški vikend paket se bliža koncu, mislim da smo vsi brez izjeme neznansko uživali! Ure v koči nam je nedvomno popestril oskrbnik z svojo dobro voljo in glasbenimi vložki. Sem se zagotovo še vrnemo saj kraj ponuja zelo pester izbor aktivnosti od obiska visokogorja, ledenika pa do frikanja v odličnem granitu. Pozimi se baje naredijo tudi slapovi in odlične razmere za turno smučanje. Prisanella upam, da se še vidimo!