Omenjena grapa(III/II,70°/40°-60°, cca 700m) je bila že kar nekaj časa na sporedu, vendar so vremenske razmere non stop zamikale izvedbo. Končno je prišel vikend, ko so se lavinske razmere malce umirile, temperature so bile pa ponoči pod lediščem. Konec izgovorov!
Dostop je zaradi ostankov tekaške proge podaljšan, tako da do vstopa v grapo kar lep sprehod. Na srečo je bila snežna odeja dokaj trda , tako da se ni prediralo. Konec grape je pokazal njeno največjo nevarnost – plazovi. Na najino srečo se je prejšnje dni že lepo vse splazilo in glede na to da sva bila zelo zgodaj na vstopu, nisva imela tekom vzpona nobenih incidentov s padajočim kamenjem.
Podlaga je bila izredno dobra – trd škipavček po celi dolžini. Skoki so bili dobro zaliti, tako da se nisva nikjer navezala, kljub temu , da sva izbrala desno varianto.
V približno dveh urah sva bila že na slemenu, kjer so se že pokazali prvi sončni žarki in nora pokrajina. Sledilo je še prečenje pobočja do Jezerskega sedla, kjer sva naredila pavzo z idiličnim pogledom na stene nad Ledenikom pod Skuto.
Sestop sva naredila proti koči na Ledinah in potem v smeri lovske steze v dolino (ne priporočam).
Luka Žakelj in Matjaž Potočnik, 28.2.2021
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.