Po plezalni seansi v Logarski dolini sem si rekel, da imam gužve v popularnih smereh dovolj in da bom rajši iskal manj obljudene konce, pa četudi tam morebiti ne bo razmer. No, nazadnje sem pa po spletu okoliščin splezal še dve zimski klasiki iz železnega repertoarja. Kako že pravijo… “Man plans, and God laughs”.
V nedeljo sva z Matjažem Mohoričem v družbi še dveh ekspresnih radol’ških navez plezala Desni slap pod Prisankom, ki je za trenutne temperature solidno narejen (z izjemo sveče, ki ni narejena) in dodobra naluknjan, tako da je plezanje precej uživaško. Aja, pa iz slapu sva opazovala vlakec naše alpinistične šole v Pripravniški grapi v Mojstrovki 🙂 .
Sredi tedna pa sem lovil dobre razmere nad Jezerskim pred napovedano vremensko motnjo. S Petrom (AO Jesenice) sva v torek zvečer zasedla ta bolše dva modroca v zimski sobi Češke koče, v sredo pa napadla edino smotrno izbiro “za pred šihtom” tam gori, Grintovčev steber, ki je res dobro narejen. Sploh kamin v zadnjem raztežaju, ki v trenutnih razmerah sploh ne potrebuje oznake M, saj je zalit z ledom in snegom. Škoda, da je vsega skupaj konec po 4 raztežajih. No ja, sem pa vsaj še malo šihta ujel…
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.