Kaj bi človek plezal, ko sonček že prijetno vabi v kratke rokave, škripovc pa ne da miru? Oboje! To sva s Petrom Hrovatom našla v Beljaškem stolpu, daleč od množic sestopajočih skozi Turski žleb. Smer je res zanimiva in ponuja prav vse – prvi del je lepo zabetoniran, potem pa po čisto pravem ledu pobegneš skozi luknjo na sončno stran v suho skalo, pa spet nazaj za vogal v še malo ledne delikatese.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.