V preteklem tednu sem bil kar 3x v Logarski dolini. Začelo se je v soboto, ko sva z Evo (AK Vertikala) šla pogledat, kakšne so kaj razmere nad Okrešljem. Plan je bil Vzhodna smer v Mali Rinki, toda ko sva zagledala dve navezi na vstopu, sva se rajši usmerila levo in splezala Belo Piramido/Tschadovo smer. Do vstopa in v prvem raztežaju sva še malo gazila, nato pa naju je čakal škripavček do vrha.
Ker sem si za praznike splaniral dopust, sem bil v unikatnem položaju (ki ga pogrešam že vse od študentskih let), da sledim prvemu načelu zimskega alpinizma: “ko so razmere, morš sam lezt”. Tako sva po dnevu počitka z Maticem ponovno drvela – tokrat bolj zgodaj – čez ovinke proti Logarski dolini. Zgodnja ura se je obrestovala, da sva lahko poravnala moje dolgove in splezala Vzhodno smer v Mali Rinki, ki je ponudila odlične razmere od vstopa pa do vrha.
Na Matičevo pobudo, da greva plezat za dva dni, sva nato prenočila v Domu planincev v Logarski dolini. Sej bi rekel, da sva se naspala, pa… je imela skupina zavednih planincev že ogrevanje za novoletno žurko naslednji dan. Na zadnji dan starega leta sva se usmerila še v Celjsko smer v Mali Rinki. Navkljub utrujenosti v nogah sva se imela fajn, saj je smer ponudila nekaj res dobrih raztežajev, predvsem strm ledno-snežni skok v sredini, in pa zračne izstopne prečke.
Sicer pa želim vsem eno aktivno in plezalno novo leto!
p.s. Prva objava, kaj pa to 🙂
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.