Rušica Dušica

Izgleda, da bo letos leto zapiranja plezalnih projektov. Med tednom v vrtcih, za vikend v hribih 🙂 Poleg Špika, je bila Rušica najbrž najdlje na moji TODO listi. Pa ni več 😛

Brez skrbi, kmalu prideš na vrsto 😉

Spet sva plezala s Katarino, tokrat smer Lijak. Jest seveda ne bi bil jest, če ne bi že na dostopu zalutal, jebenti vajenca. Malo preveč desno sva rinila in tako še pred steno skoraj spustila rušico-dušico. Ampak človk se vsega hudega navadi, tako da nama tudi pol-urni ovinek ni vzel motivacije. Glavo v tla in na avtopilota do bivaka! “Za trening”, sva si prigovarjala …

Gora z najbolj čudnim imenov v slovenskih hribih. Sem takoj uočil eno malo lažjo zimsko rampo 🙂

Tudi od bivaka naprej sva rontala po ruševju, v glavi pa nama je odzvanjal Mikeličev opis: “Od bivaka do pod stene kar čez drn in strn. Poznavalci se držijo uhojene potke.” Sej ne, da sva jo falila za dva metra … Za ne-poznavalce: pri sekretu se držite desno 😉

No pa sva bila le pod steno. Prvotni načrt, Kuštrasto, sva kaj hitro opustila, saj je smer Lijak izgledala precej bolj … direkt 🙂 V smeri je že bila ena naveza, a sta bila zelo hitra, zato ni bilo problemov. En, dva, tri … in sva bila tudi midva v vertikali.

Evo jo … Rušica Dušica 🙂 Še se vrnem.

Prva dva težka raztežaja sta res pornič. Okej, cela smer je pornič. Tak, da se mi je smejalo kar samo od sebe in sm parkrat na ves glas zavriskal. Jebiga, kdaj je treba … Kompaktna skala, lepi prehodi, dobro varovanje, kaj več je od smeri težko pričakovat.

Po četrtem raztežaju te čaka izbira. Naravnost navzgor po Kuštrasti, ali desno v Lijak. Po pravici povedano, bi mi bilo veliko bolj logično naravnost, ampak ajde … da nav kdo reku, da sva se “usrala” … in sva zavila desno pod “lijak”.

No, če sta prva dva cuga pornič, ne vem kaj naj potem rečem za zadnja dva. Pejte plezat, ne bo vam žal. Človek bi si prej mislil, da pleza v Paklenici, kot pa v slovenskih hribih. Varovanja je malo manj, ampak se da lepo na noge splezat. Itak pa v taki skali skoraj ne moreš pasti, saj se kar prilepiš na vse tiste škraplje. Noro!

Aja, fino je met pa frenda 2 ali 3 – velik rumen ali moder BD.

Hrapav žlambor – ključno mesto smeri Lijak

Pod steno sva se spustila po Kuštrasti, mislim da sva rabila pet spustov. Ko sva sestopala, se je uscalo, tako da naju je ravno prav hladilo, da nisva spustila rušice-dušice 😛

Je še kar nekaj snega na južni strani, si sploh ne upam pomisliti, koliko ga je po severnih stenah še 😐

To je to za danes. Se vidimo kje v steni. Svet je lep. Živele štantarice.

Lp, Bojč