Severno ostenje Storžiča je bilo pretekli petek še vedno precej zimsko, čeprav so bile temperature za ta letni čas dokaj visoke. Ampak vseeno sva se z Nadjo odločila, da greva pogledat v Peto Žrelo. Do Doma pod Storžičem je bila cesta povsem kopna, sneg se je pričel nekje na višini gozdne meje, kjer sva naprej nadaljevala s smučmi do vstopa v Peto Žrelo od tam pa »štamfanje« do vrha. Sneg je bil mehak že v zgodnjih jutranjih urah, ampak z malo truda sva brez težav dosegla vrh. Smučanje v vršnem delu, kar zahtevno, saj je sonce že pošteno načelo snežno odejo, nato pa dokaj idealne razmere po mehki podlagi in s prijetnimi občutki nazaj v dolino 😉 Misli pa so bile že usmerjene v naslednjo nedeljsko turo. Predvsem na sneg, tja nekam v Julijce…
In ja, Nadja ter Staša se dogovorita, da se gre v nedeljo po dolili Za Cmirom. Seveda sem bil takoj zraven in pridruži se nam še Jaka (AO Rašica). Spet sredi noči proti Vratom, ampak parkirišče pa podobno, kot v nedeljo opoldan pred Qulandio 🙂 (beri »gužva«). Že takoj nam je potok popestril turo, ker nismo našli prehoda, a nam je nato le uspelo 🙂 cca. pol ure strmega vzpona, nato pa spet na smuči. Do vrha Begunjskih vratc razmere idealne, kjer srenači in dereze niso bile potrebne. Tam smo vzpon tudi zaključili, ker je sonce že pošteno pripekalo in nadaljevanje bi pomenilo slabšo smuko. Med vzponom nas je prehitel tudi Gregor P. na vrhu pa se pridružil še Keco, ki nas je popeljal po najlepši smučini v dolino. Nato še nekaj njegovih bližnjic, čez potoček (glej sliko spodaj :)) nazaj do avta. Analiza pa sej veste kje…
Včeraj pa sva s Klančarjem plezala v Begunjščici in za začetek je bila smer Janc-Mali najbolj primerna 🙂 Skala suha, temperatura idealna… Lepo izkoriščeno.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.