V ponedeljek sva se z Martinom odpravila izkoristit krasen dan, oz. po domače povedano si je vzel čas in me peljal kot začetnico preizkusit se v turni smuki 😀 Šla sva na Zelenico, kjer se je že dopoldne gor vilo ljudi v kolonah, kot da bi na vrhu delili zastonj pivo.
Malo pred kočo sva zavila levo na Centralni plaz, tam naju je dohitel še en kolega in potem tudi prehitel – malo zato, ker je vojak, večji razlog pa je bil ta, da jaz nisem ravno šprintala do vrha, plus, treba je bilo rešiti situacijo, ko so se mi na obratu zapletle smučke in to je pač vzelo nekaj časa 😀 Skratka, centralc sta mogoče pred nami presmučala 2, kar je pomenilo, da smo imeli precej lepo progo za smuko.
Moj prvi spust je verjetno za naključne gledalce izgledal precej atraktivno, saj me je po 5 m vrglo v ribo na glavo z nogami v zraku. No, ko sem se iz tega rešila, me je potem samo še nekajkrat vrglo po tleh (beri: enih 10x). K sreči je bil sneg večinoma zelo mehak, redki so bili deli, ki so imeli skorjo, zadovoljstvo pa je bilo, ko mi je uspelo narediti nekaj krasnih šolskih zavojev za katere sem bila tudi pohvaljena 😀
Čeprav sem bila popolnoma utrujena, ko sva prismučala do konca centralca, sva se vseeno odločila, da greva še na absolutno razriti Triangel ulovit nekaj sonca. Razgled z vrha je bil res krasen, tako da se je splačalo še malo potrudit, sama izkušnja turnega smučanja pa me je navdušila za nadaljnje podvige in upam, da bo takih še mnogo (z malo manj padci). 🙂
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.