Koroška Rinka

Juhu, spet smo smučali! 🙂 Klikni utrinek za več …

Dobra tri leta nazaj (KLIK) sem prvič v življenju stal na turnih smučeh in to ravno nad Okrešljem. Turski žleb takrat niti slučajno ni bil primeren cilj za ponovno učenje smučanja. 😀 No, po nekaj letih, na prvo-aprilsko soboto (ni šala) sem se vrnil in tokrat je vse precej boljše – oprema, znanje, izkušnje, razmere, pamet … Tako, da končno in brez težav naredim za prejšnjič vesoljsko željo. Seveda je bila to letos ena sama brezskrbna uživancija.

Takole je zgledal moj smuk leta 2013 … 😀
Ne pozabi, da sem takrat prvič stal na turnih smučeh, pred tem pa 13 let sploh na nobenih smučeh. 🙂

Saj se je tudi takrat vse srečno končalo. Toliko pameti je že bilo, da sem kmalu obrnil. Smeha je bilo kljub kratki turi dovolj. 🙂

Ta vikend sem se seveda malo bolje peljal. Tudi spomladanske snežne razmere so bolj obvladljive kot v zgodnji zimski sezoni. Turne kože bi lahko pustil kar doma, saj sem smuči nosil od avta do GRS bajte na Okrešlju in izpod plazu pod Turskim žlebom do vrha Koroške Rinke. Razmere za peš so bile pač toliko boljše kot s smučmi na nogah. Smuka je bila možna prav z vrha pa vse nazaj do GRS bajte, kjer se spet preobujem v letne gume. Na vrhu je bilo sicer treba malo snega nametat čez kamenje, da je šlo. 🙂 Glej video. Timing je vse, tako sem ob 14:15 v Žlebu imel praktično idealne snežne razmere, pa še sonce je poskrbelo za dodaten kič. Pod Žlebom, ko prideš na odprta pobočja pa globok gnilec, ki je tudi plazil. A kaj če nam ta gnilec, saj človeštvo sedaj že pozna dobro plovne dile! #skiElanRipstick

Vesel sem za to lepo in dobro izpeljano turo, ker ima zame globoko zgodbo. Družba je bila prav tako zadovoljna, saj je bila za nekatere to prva taka izkušnja (snežna grapa) v res odličnih razmerah. Uživali smo: Sandra, Ana, Božo in jaz.