V soboto sva začela v Pršičjem dolu / Val Powderra / Powdertal. Parkirala sva pred rampo, saj naj cesta ne bi bila splužena. Ko sva se pri avtu dokončno spakirala, je mimo pripeljal plug. Tako sva po spluženi cesti iskala preostanke snega, da nisva pešačila s smučmi na rami. Tudi za plug je nekje konec ceste, zato sva nadaljevala po zasneženi cesti. Kasneje zavijeva v gozd in breg. Kar nekaj časa se vzpenjava in prideva na prelaz Pršič / Sella Powderra / Powderpass. Razgledi se odpirajo, utrujenost narašča, vrh se bliža in kmalu sva na Vrhu Pršiča / Cima di Powderra / Powder Spitze. Tu je nekaj znancev, ki se kmalu odpeljejo. Tudi midva po smeri vzpona odpršičariva domov. Žal, tako kot na veliko turah je tudi tukaj premalo strmih pobočij, da bi šlo samo od sebe. Nekaj časa voziš kar po gazi vzpona ali pa poganjaš. Ko doseževa cesto, je bila ta splužena še vsaj dvakrat toliko kot zjutraj, tako da se sedaj lahko ob bok postaviva Jakovu Faku.
Ženiklovec 🙂
V nedeljo se je pršičarjenje nadaljevalo na Ratitovcu. Za vzpon je mimo Lovske koče zelo lepa gaz-smučina, razmere za smučanje zadovoljive, samo podlaga je mestoma precej neizenačena. Spoznal sem tudi, da so bukve prekleto trde. 0_o
Lepa tura, razn smučke so na…bale na skalah! Slaba podlaga!