Bela peč

Ker sem sobotno dopoldne ujela le še za las in še to v horizontali, je izbrani cilj pač moral biti blizu. Poleg tega se je izkazalo, da je imel tudi moj soplezalec, Nace, dolg petek, in tako sva se podala kar v Belo peč. Skoraj je že prešlo v navadno, da, kadar plezava skupaj, name pride detajl, čeprav to nikoli ni v načrtu. Tako sem se v Golcarski tresla in počivala, Nace je pa potem užival. Kljub vsemu je bilo časa in energije še dovolj, zato sva šla še Marčitovo. Tokrat sva zamenjala vrstni red plezanja v vodstvu, kar se je izkazalo za odlično odločitev in sodeč po tej smeri, bi lahko celo upala, da sva prekinila zaporedje nesrečno dodeljenih raztežajev.