Vogel – Komna

V petek sem se v družbi 4 dam odpravil na podaljšan vikend Vogel – Komna. Prvi dan smo se malo privajali na vožnjo po celem snegu s turnosmučarsko opremo. Ker je prejšnji dan zapadlo 15cm puhca, je bilo že to kar prijetno. Vreme sicer malo manj, a smo bili z mislimi že na sobotni turi na Komno. Res nas je drugo jutro pričakala “šajba” in komaj smo čakali, da gremo. Po spustu na Zadnji Vogel smo nataknili “cucke” in zarezali v svež sneg. Iz metra v meter je bila idila večja, mi pa sami. Konjsko sedlo smo dosegli v kar lepi vročini, tako da je vetrc tam gor še kako prav prišel. Sledil je spust na komensko stran. Začetno negotovost in rahel strah pred razmerami je kaj kmalu pregnal spust po čudovitem pršiču na trdi podlagi. Povsem varno. In uživaško. Nato pa spet pse gor in malo gor malo dol smo prišli nad Tolminsko Lakev. Tam je bil spust bolj ko ne zgolj nuja, saj je sonce sneg kar pošteno ojužilo. Še en spust po čudovitem puhcu do Govnjača in še zadnji vzpon do Doma na Komni. No, če omenim, da smo bili na poti 9 ur in pol, mislim, da je samoumevno, da je pivo kar samo padlo v roke in steklo po grlu. Nedelja pa spet kičasta, zato smo se 4 odpravili na Srednji vrh (ena je pa spričo prejšnjega dne in zaspane narave raje spala v koči). Vse naokoli je mrgolelo turnih smučarjev in pohodnikov, a mi smo bili spet sami. Spust po severnih pobočjih pa poezija… Do Savice še rodeo in podaljšan vikend je uspel.

Razmere: glede na poročila ARSO, nekaterih alpinistov in turnih smučarjev sem pričakoval precej bolj neugodne razmere, kot pa so nas dejasnko pričakale na terenu. Sem ter tja je potrebno malo popaziti, katero smer izbereš, a je vse skupaj dovolj varno. Severna pobočja imajo še pršič, južna pa že dobivajo skorjo, nekatera pa so že povsem predelana. Je pa res, da je v grebenu Južnih Bohinjskih gora (nekje od 1800m naprej) območje kar velike klože. Veliko se jih je že splazilo, a sem ter tja je zagotovo še kakšna napopana na pobočje.