Zaradi bližajočega se ledeniškega tečaja sem se tudi jaz podal na turo, da preverim, v kakšnem stanju je moje telo in da naberem malo kondicije. Tako sem jo že pred peto zjutraj mahal iznad Suhadolnika proti Kokrskem sedlu. Bilo ni nič kaj hladno, saj je sopara poskrbela, da mi je pot kar dobro tekel s čela. Višje na grebenu je dobro delo opravil hladen veter.
Dolge stene so greben, ki se vleče od Malih vrat (prehod iz Kokrškega sedla do bivaka) vse do vrha Grintovca in na desni strani (gledano navzgor) objame krnico Jame. Včasih je tu preko peljala markirana pot, katere ostanke lahko zasledimo še danes, sedaj pa je to eden izmed bolj samotnih in lepih dostopov na Grintovec.
Dereze sem nataknil cca. 150m pod vrhom. Sicer je snega na Strehi še kar precej, kdor pride v teh dneh na vrh, si ne more prav nič pomagati z informacijsko ploščo na betonskem stebričku na vrhu. Sestopil sem čez Streho in na Spodnjih Jamah poiskal pastirski prehod, da sem se izognil Kokrškemu sedlu. Na koncu pa je bilo še nekaj časa za nabiranje zgodnjih gozdnih dobrot 🙂
Enkratno! Za dušo in telo !