Za mano je ponesrečeni vzpon v podrtem svetu zimske lepotice Begunjščice. Z Lukom sva uigrano speljala debelo polovico smeri, nakar se mi je ob stranski obremenetivi na nogo zvrnila precejšnja skala, in zgrmela proti štantu. Analize bomo opravili pri kakem piru, do takrat pa vse pohvale Štusu, reševalcem in medicinski ekipi.
ps: Štusu ne bo treba delati izpita iz reševanja padlega, a ne da . .
Begunjščica – Encijan – helikopter
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
Nadaljuj na komentiranje
Res je podrt tist konc za plezat. Čimprej se pocajtaj.
Ja Drago, maš pa res smolo…nejprej ena noga zdej pa še ta druga. Hitro okrevanje!
Poškodbe so minimalne glede na velikost skale, ki se je podrla; v stopalu imam 4× počeno, pa nobenega hudega zloma; mi je nogo pritisnilo na mehko podlago! . . . Ja letni izpit odpade; a kaj, ko me bo spet Atila na zimskem delu matral!
Drago, še zdej ne vem s čim sem se ti tolk zameru, da si mi tako veliko skalo dol zakotalil 😛 Sm mislu, da sva prjatla 😉 Mal heca. Ti se samo hitr pocajtej, da gremo plezat 😀
Vzponi in padci so nekaj vsakdanjega. Pomembno je da se iz tega nekaj naučiš in se vrneš močnejši, kar ti nekoč lahko reši živlenje. Hitro okrevaj!
Ej, Drago, ti pa maš smolo, pa voljo in optimizem po drug stran 🙂
Hit se pocajti!
No, marsikdo (vključno z menoj), bi si kdaj želel imeti privilegij, peljati se v helikopterju. :))
Se zgodi. Prej kot hitro naj dobro pozdravi se; bi rekel Yoda.