Debela peč – Jesih-Potočnik

“Kr dol parkerejta!” namesto DobregaJutra od oskrbnika v Krmi, ki ga nehote zbudiva (no, jest:) s preglasnim izkrcavanjem. “A je še daleč?” in “Do smeri ne, do stene pa!” postaneta uvertura v začetni šodr, ki se polagoma prevesi v odlično poplezavanje in zabijanje enega samega klina (plezalo nas je pet, Nejc pa jest pa še trije frendi:). Iz ‘zloglasnega’, ‘gladkega’ in žoftnega (pazi, brez navednic!) kamina se pa zasliši: “Ne bom, jeb..ti da nam gvozdu, k to pa res grdo zgleda!” Vreme pritisne in postaviva rekord naveze v porabljenem času, žal še vedno nad zgornjo mejo strica Miheliča.