Skupni tabor Paklenica 2026

Vremenska napoved je kazala, da bo v Paklenici vetrovno in da se bo veter krepil v preostanku tedna. Z Živo sva uresničevanje te napovedi občutila že kakšno uro pred prihodom v tabor, ko so sunki vetra premetavali kombi sem ter tja po hrvaški avtocesti.

Kljub temu se je tabora udeležilo 21 neomajnih plezalcev iz AO Kranj, AO Radovljica in BricAlp – če prištejemo še obiske iz sosednjih taborov v Starigradu, pa še kakšen več. V glavnem, dovolj, da smo domačinom popestrili večere, plezalcem v kanjonu pa v štantih delali družbo.

Za mojo prvo smer v Paklenici sva si z Živo izbrala Aigorja v sektorju Kuk od Skradelin. Po besedah drugih sem pričakoval, da bo sektor blizu parkirišča, nisem si pa mislil, da bom lahko stopil iz avta direktno v smer. Kljub vetru nisva imela težav, saj je bila najina smer v zavetrju. Ko pa sva prišla tam nekje do polovice smeri, naju je do kratkih rokavov pogrelo sonce. Za uvod v plezanje v pakleniški skali je bil Aigor super, saj je bil dobro navrtan in je ponujal raznolike plezalne tehnike. V primerjavi z domačo skalo mi je všeč, da lahko čas, ki ga po navadi zapraviš za preverjanje lomljivosti oprimka, porabiš za občudovanje vseh površinskih umetnin, ki jih voda ustvari s tem, ko počasi raztaplja apnenec. Vseeno pa je te umetnine bolje opazovati od daleč, saj te lahko ob prekomernem otipavanju kakšna luska ali škraplja grdo poreže.

Aigor je dovolj kratek, da ga lahko za isti dan kombiniraš še s kakšno krajšo smerjo. Želela sva preplezati smer Andi & Max, ampak se je pred naju vrinila skupina Čehov, ki so za navezovanje porabili toliko časa, kot bi ga midva potrebovala do prvega sidrišča. Zato sva se raje odločila za Tinin smjer, ki je malo bolj levo, malo daljši in malo lažji. Kljub temu, da je Kuk od Skradelin večinoma obrnjen proti jugu, je ta smer obrnjena proti severu. Tudi če ne bi imela kompasa, bi to vedela, saj naju je od meteorologov napovedani severnik dodobra prepihal. Tinin smjer ponuja obilo dobrih šalc in tako velike stope, da bi lahko plezal tudi brez plezalk (ampak s čevlji, seveda).

V soboto smo se v dveh navezah odpravili v smer Centralni kamin v Velikem Ćuku. V navezi sem bil z Nežo, sledili pa sta nama Irena in Julija iz AO Radovljica. Če se predhodno ne pozanimaš dobro, kako priti do vstopa v smer, lahko tako kot mi že tu izgubiš nekaj časa. Zato smo bili toliko bolj veseli, ko smo našli vstop in ugotovili, da je smer prosta. V vseh sosednjih smereh je bilo namreč več navez, v nekaterih pa se je pred vstopom naredila celo vrsta. Na drugem sidrišču se smer združi s smerema Water Song in Gyps Fulvus, zato se lahko kljub več svedrovcem hitro znajdeš v gneči. Če odmislim čakanje na sidriščih, mi je bila smer zelo všeč, saj je bila ravno prav zahtevna, hkrati pa tudi tehnično pestra. Ponekod so bili svedrovci vprašljivo locirani, ampak je bilo dovolj priložnosti za vmesno varovanje z zatiči in metulji. Še posebej sem užival v zadnjem, proti jugu obrnjenem raztežaju, kjer nas je sonce po vetrovnem in senčnem delu smeri prijetno pogrelo. Do takrat smo se namreč počutili kot kakšni kosi mesa, ki se suši na pakleniški buri (hrvaški izraz za burjo).

Večere so nam z živo glasbo popestrili domači muzikantje, sem ter tja pa se je v duhu noči čarovnici znašla kakšna buča ali palačinka.

V nedeljo nam je načrte porušil rahel dež in še močnejši veter, zato smo ob taroku preživeli dopoldne, potem pa smo krenili na dolgo pot do doma. Nekateri smo se še ustavili v piceriji Bar pri Pavliču v Vinici, ki je vredna obiska.

Še nekaj besed od ostalih udeležencev:

“Glede na napoved burje sem bil kar malo v dvomih, kaj sploh rinemo tja. Ampak Pakla kot vedno ne razočara! Če le približno veš, katere smeri so vsaj malo skrite pred vetrom, se da splezati presenetljivo lepo število smeri. Nekatere so tako lepe, da jih z veseljem ponoviš tudi večkrat. Skratka, burja gor ali dol – Pakla je še vedno Pakla!” – Žiga

“Za lepo preživet vikend v Pakli, se poleg sijajne družbe AO Kranja lahko zahvalim tudi burnemu vetru, ki je odpihnil slabo vreme in skoraj tudi nas. V petek sva z Julijo plezali Tinin smjer ter Flex & Rex z Majo in Evo iz AO Rašica. Za soboto pa sva imeli rezervirani Centralni kamin, v katerem sta se nama pridružila še Neža in Jure (in pet Čehov na istem štantu). V nedeljo je veter na žalost nanesel nekaj ploh, kar Julijo ni ustavilo, da je šla plezat smer Aigor, večina pa nas je raje počivala v apartmaju. Hvala še enkrat AO Kranj za povabilo, da sva se z Julijo, sicer obe članici AO Radovljica, lahko udeležile.” – Irena