Tabor v Gesäuse – med dolgimi dostopi in delikatesnimi gibi

Pretekli konec tedna smo se potepali po Gesäuse, gorsko območje v avstrijski Štajerski, znano po dolgih dostopih, strmih stenah in odličnem plezanju.

Prva ekipa se je proti Avstriji odpravila že v sredo. Noč so preživeli v visečih mrežah pod milim nebom, opazovali sončni mrk in zvezdne utrinke, naslednji dan pa že plezali v steni Kalblinga. Ena naveza je bila pri tem nekoliko hitrejša in je med čakanjem druge naveze na vrhu nadomestila še kakšno neprespano uro.

Preplezano:

• Kalbling / Direkte Westwand – varianta; V A1; 200 m Jože Gašperlin & Urh Mur
• Kalbling / Herbst-Scholz; IV+; 285 m Miha Zaletel & Matevž Maček

Drugi kombi se je od doma odpravil v četrtek zjutraj. Po prihodu v Gesäuse smo najprej postavili šotore in uredili bazo za druženje v kampu. Ker smo bili za plezanje v hribih že nekoliko prepozni, smo se odločili za raziskovanje okoliških plezališč. Popoldansko senco smo našli v plezališču Alter Klettergarten Johnsbach, kjer smo odplezali nekaj krajših smeri in se počasi ogreli na avstrijski apnenec. Zvečer so se nam v kampu pridružili še ostali in skupaj smo naredili plan za naslednji dan.

V petek smo se vse štiri naveze odpravile v stene neposredno nad kampom. Dostop je lepo uhojen, na poti je celo nekaj tabel, ki ti prijazno potrdijo, da še vedno hodiš v pravo smer, vrisan pa je tudi v spletnih zemljevidih. Vseeno gre za kar konkretnih 1000 višinskih metrov vzpona, ki smo jih eni hitro, drugi pa še hitreje, opravili. Časovnico iz vodnička smo krepko podrli, kar pa se je naslednji dan poznalo predvsem v nogah. Smeri imajo navrtane štante ter sem in tja kak sveder ampak niti toliko ne, da bi pomagalo pri orientaciji. Skala je odlična, lepi prehodi in nudi res uživaško plezanje.

Preplezano:

• Planspitze / Plattensprint; VI+; 370 m Miha Zaletel & Matevž Maček
• Peternschartenkopf / Nordostwand; V-; 450 m Tina Uranič & Robert Skumavc, Žiga Šušteršič & Jože Gašperlin
• Rosskuppe / Rosskuppenkante; VI+; 590 m Matej Benedik & Uroš Oblak

Za sestop sta v vodničku navedeni 2 možnosti. Ena je iz vrha desno, po markirani poti za Paternscharte, mimo koče Haindlkarhutte, ki na prvi pogled deluje hitrejša, ker je krajša, se pa med sestopom nabere kar nekaj višincev vzpona po sončni strani ter vijuganja po grebenu med prelepimi razgledi ter začinjeno s poplezavanjem ali abzajlom navzdol. Naveza, ki se je odločila za to možnost, je porabila dobre 4 ure za povratek v dolino. Mi smo ubrali drugo možnost in smo imeli več sreče, saj je bil sestop v senci, po lahki pohodni poti do koče Hesshutte (kjer smo žal zamudili kuhinjo in smo se potolažili s sirovim štrudlom). Naprej po poti mimo studenčkov in slapu (ki je bil zaradi suše skoraj suh), po mojstrsko nameščenih “stopnicah” (varovana pot) smo hitro sestopili in bili v dobrih 2 urah v dolini.

V kamp smo se vrnili utrujeni, lačni in žejni. Tam se nam je pridružil še deseti član tabora. Ker smo vsi čutili, da nov vzpon s podobno dolgim dostopom že naslednji dan ne bi bil najbolj prijeten, hudih načrtov za soboto nismo pripravljali. Dan smo razglasili za »rest day«, kar je pomenilo dolg zajtrk, veliko kave, piškotov in masiranje obolelih mišic.

Obiskali smo plezališče Tunnel Klettergarten Johnsbach, ki je v vodničku sicer obetalo lepe smeri, a nas je na kraju pričakala stena na soncu in temperature nad 30 stopinjami. V takih razmerah smo odplezali dve smeri, nato pa se odločili, da bo nadaljevanje dneva bolj smiselno preživeti v vodi. Odpeljali smo se do bližnjega jezera Leopoldsteinersee, ki po obliki in umeščenosti med gore malo spominja na Bohinjsko jezero. Voda s prijetnimi 22 stopinjami je bila ravno pravšnja za osvežitev. Za zaključek smo si privoščili še sladoled in se, po manjših zapletih glede parkirnine, odpravili nazaj v kamp.

V kampu nas je že čakala tudi naveza, ki je ta dan plezala v Kalblingu:

• Kalbling / Gämseweg; IV; 200 m Aljaž Zupan & Urh Mur

Zadnji dan smo navsezgodaj zbudili sosede s podiranjem našega tabora, pojedli zajtrk in se odpeljali do Kalbling, kjer je edina gora v vodničku, ki navaja za dostop do smeri, manj kot 1 uro. Tudi izbor smeri je bil dovolj bogat, da smo se tja odpravili kar vsi udeleženci tabora.

Z avtom se je mogoče pripeljati do koče Klinke Hütte, za kar je treba plačati 8 evrov cestnine. A se splača, saj koča leži na višini 1486 metrov, od tam pa si v dobre pol ure pod steno. Pri koči so nas sicer pričakale dežne kaplje, a sta bila vremenska napoved in pogled v nebo dovolj optimistična, da smo vseeno zarinili v smeri. Odločitev se je izkazala za pravilno. Smeri so bile dolge okoli 200 metrov, dobro opremljene s svedrovci in smo jih uspešno splezali v parih urah. Vsi smo se zbrali na vrhu, nato pa skupaj sestopili do koče ravno preden je spet začelo deževati.

Preplezano:

• Kalbling / 340er Steig; IV-; 200 m Aljaž Zupan, Urh Mur & Jože Gašperlin
• Kalbling / Herbst-Scholz; IV+; 285 m Tina Uranič, Robert Skumavc & Žiga Šušteršič
• Kalbling / Westwand direkt; VI+; 200 m Miha Zaletel & Matevž Maček, Matej Benedik & Uroš Oblak

Gesäuse nas je navdušil z odlično skalo, resnimi dostopi, lepimi smermi, delikatesnimi gibi in divjim gorskim ambientom. Tabor je bil ravno prav plezalski, družaben in naporen, da smo se domov vrnili utrujeni, a zadovoljni – in z občutkom, da bo treba nabrati še več kondicije preden se vrnemo v te konce.

Ekipa, pri Klinke Hütte s Kalblingom v ozadju