Ko zmanjka normalnih poti na Kriške pode se človek začne spraševati kje drugje še lahko gre na njih.
No šalo na stran, v soboto sva z Marčunom plezala Centralni steber v Rogljici.
Štartala sva iz Krnice, do Dnine in preko police do vstopa. Tam sva po poti, že na dostopu našla dve stvari, ki sta nama dali tuhtati kaj bi lahko bili. Po potrditvi iz doline lahko povem, da sva našla del bombe (cca. 2cm debela železna lupina) in star delno zasut del modrega padala.
Začetek smeri ponudi kratek skok, nato pa kar nekaj lahkotnega poplezavanja v dobri skali. Naveževa se pred strmim skokom, kjer tudi najdeva prvi klin. Kakovost skale ostaja dobra do prehoda iz levega dela stene preko grape v rdeči del v stebru. Nato kakovost skale z višino samo pada.
Do prečke pred detajlom smeri sva naštela 10 klinov v steni, naktere zelo zanimive, od tega sva enega novega tudi midva pustila.
V spodnjem delu sva za orientacijo porabila kar nekaj časa, v veliko pomoč nama je bil star utrinek od Gašperja in Miha: LINK, po kateri zaslugi nisva smeri nikoli zgrešila. V detajlu smeri, strma zajeda, sta dva klina, je pa tudi zelo prijazen za dajati metulje notri. Od tega raztežaja naprej sva sledila Miheličevemu opisu in varno prišla preko podrtih raztežajev na vrh.
Smer me je naučila, da se kdaj tudi monolitna skala lahko zdrobi v roki (pa ne zato ker bi bil tako močen), tako da previdno, kdor bo šel plezati to smer, sploh v zgornjem delu stebra.
Sestopila sva na Kriške pode, naslednji dan pa z oskrbnikom Vidom v Zadnjico in nazaj čez Vršič, ravno pravi čas, da se je ujelo spominsko mašo v Krnici.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.