Resnikova smer v Križevniku

V soboto sva se z Katarino dogovorili za turo. Odločili sva se za Resnikovo smer v Križevniku. Dostop do stene je kar dolg, si imaš pa vsaj priložnost ogledati smeri v predostenju Križevnika (cilji za kdaj drugič). Na srečo je Katarina že plezala v Križevniku in s samim dostopom nisva imeli težav, pri bivaku sva bile v cca. dveh urah in pol. Bivak se nahaja tik pod smerjo in plezaš ter varuješ direktno v bivaku. V nekaterih utrinkih sem prebrala, da si lahko v bivaku natočiš tudi vodo. Opozorila bi, da na to ne računajte preveč, pri nama jo je bilo zelo malo, pa še to bi bilo nujno prekuhati. Je pa razgled iz bivaka res lep.

Smer v prvih šestih raztežajih ponudi izjemno plezanje v trdni skali, detajli so dobro opremljeni, tam kjer niso je možno dobro varovanje s premičnimi varovali. Še sploh je fenomenalen peti raztežaj po zajedi, kjer je ravno prav šalc in dobrih stopov za zares uživaško plezanje.

V zadnjih dveh raztežajih pa skala postane precej bolj ne kompaktna in polna ruševaja. Sicer omogočijo veliko možnosti varovanja (saj ga v steni ni prav veliko), vendar se je potrebno kar boriti z njim.

Midve sva po priporočilih predhodnikov iz smeri abzajlali. Ker naj bi te do vrha samega Križevnika čakala še borba z borovci. Le tej se nisva izognili, saj je bilo težavno že abjzalanje čez njih v prvih dveh raztežajih. Potem pa naju je čakalo še morje borovcev, ker sva sestopali od bivaka nazaj na sedlo, kjer naj bi ujeli grapo, ki vodi pod stene predostenja in pripelje na levo stran Turniča, do smeri Svoboda. Te grape nisva ujeli, sva pa zato ujeli toliko več borovcev 🙂 in še dva skoka, čez katera sva se tudi abjzalali.

Tura je bila celodnevna, saj sva v Robanov kot prišli ob svitu, vračali pa v mraku. Bil je lep dan 😉