Ledni tabor 2026 – Riva di Tures


V petek, 31. 1. 2026 se nas je deset (Jože, Anja, Luka, Gašper, Miha, Hana, Andraž, Mojca, Matic in Mica) odpravilo v vas Riva di Tures, kjer smo se imeli namen čim bolj naužiti plezanja po zaledenilih slapovih. Tisti, katerim je urnik to dopuščal, smo odrinili že v petek zjutraj, tako da smo tekom dneva že začeli s plezanjem – eni v Tristenbachu, drugi pa v lednem vrtcu Angerer. Ostali del ekipe je prispel popoldne, tako da smo v soboto že lahko začeli plezati v celotni sestavi.

V soboto so se Hana, Miha, Anja, Gašper in Jože s smučmi odpravili do Ursprunga (WI4), kjer se je tekom njihovega vzpona naredila gneča. Luka je dva tečajnika vodil v Couloir (WI3+), kjer naju je navdušil s suverenim manevriranjem po pobočju skale in tankega ledu. Mojca in Andraž sta splezala Jahrzahlwand (WI3), slap, ki nas ga je v sledečih dneh večina preplezala, le redki pa znajo izgovoriti ime, zaradi česar smo ga prekrstili kar v JahrZahl. 

V nedeljo je Anja Mojco in Jožeta vodila čez Couloir, Gašper pa naju z Maticem čez JahrZahl (Jahrzahlwand). Sestopili smo praktično istočasno in se odpravili še do Milchtrinkerja (WI3+). Hana in Andraž sta preplezala Magersucht (WI4+), nekoliko bolj zahtevne zavese desno od Couloira. Luka in Miha sta najprej poskusila z Gelltalerjem (WI5), a sta se po prvem raztežaju premislila in se odpravila do Kofler Couloira (WI3).

Ponedeljek je bil za večino zadnji dan, zato smo ga želeli čim bolje izkoristiti in to nam je tudi uspelo. Hana, Jože, Luka in Miha so se navduševali nad razmerami v JahrZahlu, Mojca in Andraž sta uživala v Ursprungu, tokrat brez gneče, Anja, Gašper, Matic in Mica pa smo se odpravili v Tristenbach, z lednimi gobami posejano sotesko, kjer so oblike, ki jih je ustvarila voda bolj spominjale na bolderje kot pa kaj drugega.

Tisti, ki so ostali še do torka, ko se je vreme, ki nam je bilo prej cel čas naklonjeno (sonce in nizke temperature), nekoliko skisalo, so opravili še turno turo, medtem ko smo drugi že naprej živeli življenje, opravljali poklicne obveznosti in vsak pri sebi obujali spomine na čudovito preživet tabor.

Dodaj odgovor