Letna tehika v Vipavi

Pa je le prišel čas za letno tehniko v skali, no že dva tedna nazaj :)) Inštruktorji so nas peljali v vipavsko dolino, kjer smo imeli res čudovit dan. Za spremembo od uvodne ture je bilo tu vreme idealno. Sonce je nažigalo cel dan razgledi pa so bili božanski. Zjutraj nas je sicer nekatere zeblo, ker smo iz Kranja štartali že zelo zgodaj, a se je proti koncu poplezavanja tako ogrelo, da smo morali sleči do kratkih rokavov pa še ni bilo dovolj.

Družbo nam je delala tudi tale Daretova žverca. Zelo simpatičen kužek, me je pa enkrat tok nalajal, da me je blo strah za življenje hahaha.

Nekatere od tehnik so se v Alpriročniku zdele precej zapletene in med branjem sem se večkrat ustavil in odplaval drugam. V skali pa so nam jih naši alpinisti zelo lepo predstavili. Osebno se iz prakse veliko laže učim raznih manevrov, še posebno v tako sproščenem okolju.

Tudi organizacijo je potrebno pohvalit. Razdelili smo se na štiri postaje in vsaka je bila namenjena prikazu ene od izbranih tehnik (postaja 1: Spust po vrvi; 2: Sidrišča 3: Osnove gibanja naveze, naveza v skalnih smereh in nameščanje varovanja; in 4: Samoreševanje)

Najzahtevnejša, se mi je zdela tretja postaja, kjer je začela skupina v kateri sm biu tudi sam. Informacij tu je bilo precej in kar nekaj časa smo rabili, da smo dojeli kako in kaj. V skali smo bili precej stisnjeni, a vrjamem, da v gorah ne bo vedno toliko prostora in si bomo velikokrat vrv potrebovali premetavati čez sebe, tako kot tukaj. Super je bilo, da je vsako navezo spremljal en inštruktor in lahko opozarjal na nemaloštevilčne napake in dajal koristne nasvete.

Spuščanje po vrvi se mi je zdelo najbolj razburljivo. Po eni strani me je zaradi strahu malo stiskalo, po drugi, pa sem si po prvi izvedbi zaradi adrenalina želel ponavljati take spuste. 

Pri samoreševanju me je presenetila enostavnost plezanja po vrvi navzgor. Oziroma, morda ne enostavnost, ampak lahkota s katero sem se vspenjal gor. S to tehniko smo opravili zelo hitro in Gašper nam je imel čas odgovarjati na razna uprašanja. Spodbujal nas je tudi, da preizkusimo lastne ideje za vzpon po vrvi.

Postaja kjer smo izdelovali sidrišča je bila prav tako zanimiva. Tu je večina zabila v skalo svoj prvi klin. Tudi z metulji in zagozdami smo se preizkusili in dobili lekcije v katerih primerih je kakšen kos opreme primerem za sidrišče, ki bo najbolj varno.

Slikali nismo veliko, ker smo imeli preveč dela in pa ker nas je stvar tako potegnila, da smo na telefone enostavno pozabili in jih pustili v nahrbtbikih.

Dodam lahko še, da smo se med izletom pobliže spoznali in potružili, še posebej med dolgo vožnjo in ob jutranji kavici. v glavnem, bilo je super 🙂