Frikanje v Monaku

Izbrala sva področje nad Monakom, kjer naj bi plezala teden dni, naslednji teden pa sva planirala zaiti še v Verdon. Ker pa je plan eno, "kruta" resničnost pa drugo, se je načrt dodobra spremenil – tudi v tej meri, da sva dobila dodatna člana: Mirjam in Žiga, ki sta prav tako neučakano čakala svoj dopust kot midva. Kruta resničnost je bila v tem, da Verdona še od daleč nismo videli, saj smo bili z ponudbo nad Monakom več kot zadovoljni.

Datum odhoda, se je končno zgodil v petek 8.10., ko smo preko Fernetičev zapustili Slovenijo in se po 12 urah non-stop vožnje ustavili par kilometrov pred italijansko-francosko mejo. Razlog je tičal v tem, ker nam je bilo dovolj vožnje, tudi avtodom je to vedel in to tudi več kot očitno javil. Tako smo naslednje jutro prispeli v La-Thurbie, meko plezanja nad Monakom. Svoja »kamperja« sva z Žigom parkirala v zapuščeni kasarni nad plezališčem.

V plezališče se spustiš po vrtoglavi poti v dolino (obstaja tudi lažji dostop, samo je časovno potraten), vendar se po spustu odprejo stene, z 300 smeri, vsaj. Za bolj zagrizene je namenjen Grand-face v spodnjem delu, 7a – 8b+, med tem ko so ostale stene tudi do drugih bolj "prijazne". Tako tu najdeš smeri za vse, varovanje je dokaj dobro urejeno, veliko se dela na novo, tudi prevrtava, tako da če nisi vajen par metrskih razlik med svedroci, najdeš veliko smeri, ki so navrtane tudi na meter.

Tu smo preživeli prve 4 dni, dobili okrepitev iz Slovenije, (Natalija in co.), nakar smo se odpravili par km stran, natančneje v Peilon, kjer smo občudovali dolino, sektorje z veliko možnostjo tudi za lahke smeri, za "ta prave" pa obstaja La Grotte, 6b – 8c, kjer pokažeš svoje mišice v previsih.

Celotno plezališče je zelo dobro urejeno in dobro varovano, je pa dolg dostop, vsaj za naše razmere, do luknje je dobrih 30 min hoje.
Spanje je tu urejeno za "balin platzom", kjer nam domačini niso delali nikakršnih problemov.

Z Žigom sva obiskala tudi zelo znani Castillon, ki pa naju je presenetil z previsnostjo, in vročim vremenom, saj je "žgalo"’ – izbrala sva si najbolj vroč dan na dopustu.
Ker je bilo tudi nekaj dežja, smo izlet v Gorges du Loup odpovedali, in smo se za zadnjih nekaj dni vrnili v La Thurbie. Na koncu smo obiskali še Gorbio, kjer je veliko lažjih smeri, in nudi zelo različno plezarijo.

Kdor bi rad poleg plezarije, užival tudi v lepoti pokrajine in kopanjem v morju, mora ta del Francije obvezno obiskati, le vodniček je potrebno predhodno dobiti (npr. ga naročiš po "netu"), ker ga zna zmanjkati, tisti, ki pa je objavljen na "netu" pa ni posodobljen.

Marko Poženel & Metka Prelc

Dodaj odgovor